Moderni vodja si zasluži notranji mir – Varno v posel z EBONITETE.SI
Vas zanima, kdo so neplačniki oziroma dolžniki, ki zamujajo s plačilom svojih obveznosti? V kateri regiji in občini neplačniki najbolj odstopajo in kakšna je plačilna nedisciplina v Sloveniji ter tujini?
Potemtakem vas vabimo k branju zapisa spodaj, kjer poleg same problematike plačilne nediscipline predstavljamo še konkretno analizo neplačnikov glede na posamezno regijo in občino ter tudi nasvete za pravočasno prepoznavanje neplačnikov oziroma obvladovanje plačilne nediscipline.
Neplačniki predstavljajo poslovne subjekte, ki ne izpolnjujejo svojih plačilnih obveznosti do dobaviteljev v dogovorjenem roku. Neplačniki so lahko poslovni subjekti, posamezniki (fizične osebe) in državne ustanove, ki zaradi finančnih težav, slabega upravljanja denarnega toka, namernih odločitev ali iz drugih razlogov zamujajo s plačili.
Problem neplačnikov je v slovenskem poslovnem okolju velik izziv. Predstavlja številne negativne posledice tako za posameznike, poslovne subjekte kot tudi celotno gospodarstvo.
Posledice neplačil za poslovne subjekte so:
Vzroki za nastanek neplačnikov v slovenskem poslovnem okolju so kompleksni in večplastni. Odvisni so od različnih dejavnikov. V nadaljevanju omenjamo le nekaj najpogostejših:
Na tem mestu poudarjamo, kako pomembno je, da poslovni subjekti redno preverjajo bonitete poslovanja obstoječih kot tudi potencialnih poslovnih partnerjev. Če poslovni subjekti pred vstopom v nov posel s poslovnim partnerjem, slednjega ne preverijo, obstaja večje tveganje za neplačilo.
Neplačniki oziroma status neplačnikov ni vedno enoplasten in je navadno kombinacija zgoraj naštetih razlogov v kombinaciji s tistimi, ki jih v tem zapisu nismo omenili.
Zavedanje o vzrokih, ki vodijo v neplačila, je ključno za poslovne subjekte, ki želijo zmanjšati in obvladovati tveganje neplačil pri poslovanju in sodelovanju s partnerji.
Zamujeni plačilni roki predstavljajo situacijo, ko plačilo za blago in/ali storitev ni bilo izvedeno v roku, ki je bil definiran v pogodbi oziroma na računu. Ta pojav imenujemo plačilna nedisciplina.
Plačilno nedisciplino lahko pogovorno definiramo kot zamujanje plačil ter neporavnanje obveznosti, ki jih ima poslovni subjekt do svojega upnika (razmerje kupec-dobavitelj).
Plačilni rok je časovno obdobje določeno s strani prodajalca. Običajno je ta omejen na 30, 60 ali celo več dni. Dandanes je (pogosta) praksa v poslovnem okolju takšna, da subjekti za prodano in/ali opravljeno storitev plačilo prejmejo z zamikom (odložen rok plačila).
Odložen rok plačila pomeni, da podjetje na plačilo čaka od 30 do 90 ali celo več dni. Kot je že splošno znano, dolgo čakanje na plačilo povzroča motnje v denarnem toku in vpliva na likvidnost podjetja. Dolgi plačilni roki v Sloveniji vodijo do zamud pri plačilu računov in lahko ustvarijo pojav verige neplačanih terjatev.
Veriga neplačanih zapadlih terjatev in dolgi plačilni roki lahko podjetjem povzročajo številne težave, zaradi česar se ta soočajo z likvidnostnim primanjkljajem in nezmožnostjo izpolnitve obveznosti pri lastnih dobaviteljih, izplačilu plač zaposlenim, poplačilu davka, stroškov itd.
Osnovni namen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) je upoštevanje ukrepov in določil za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov v slovenskem poslovnem okolju.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1) predstavlja enega izmed ključnih instrumentov za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov.
ZPreZP-1 je bil sprejet leta 2012, pri čemer je bil njegov osnovni namen namen preprečiti zamude pri plačilih. Ureja zamude pri plačilih med posameznimi poslovnimi subjekti, med poslovnimi subjekti in javnimi naročniki, ter zamude pri plačilih med javnimi naročniki in dobavitelji.
Cilj zakona je sprejetje ukrepov za odpravo plačilne nediscipline, s čimer bi se zagotovilo pravične plačilne pogoje za vse vključene stranke ter s tem tudi ohranitev likvidnosti posameznih gospodarskih subjektov.
Osnovni namen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) je upoštevanje ukrepov in določil za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov v slovenskem poslovnem okolju.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1) predstavlja enega izmed ključnih instrumentov za zagotavljanje spoštovanja plačilnih rokov.
ZPreZP-1 je bil sprejet leta 2012, pri čemer je bil njegov osnovni namen namen preprečiti zamude pri plačilih. Ureja zamude pri plačilih med posameznimi poslovnimi subjekti, med poslovnimi subjekti in javnimi naročniki, ter zamude pri plačilih med javnimi naročniki in dobavitelji.
Cilj zakona je sprejetje ukrepov za odpravo plačilne nediscipline, s čimer bi se zagotovilo pravične plačilne pogoje za vse vključene stranke ter s tem tudi ohranitev likvidnosti posameznih gospodarskih subjektov.
Vpogled v plačilne navade slovenskih poslovnih subjektov so na voljo vsem uporabnikom/-cam aplikacije EBONITETE.SI. Do plačilnih navad je možno dostopati hitro in enostavno, s klikom na zavihek Ocena in podzavihek Plačilne navade.
Plačilne navade igrajo pomembno vlogo pri določitvi končne bonitetne ocene. V intervjuju za časnik Večer je več na to temo spregovoril naš operativni direktor, Primož Potočnik:
Eden od glavnih poudarkov pri določitvi bonitetne ocene je preverba zadolženosti in tekoče likvidnosti subjekta ter tudi profitabilnost in kreditna izpostavljenost njegovega poslovanja. Seveda je pri vsem tem zelo pomembno, kako so omenjeni pokazatelji, poleg vseh ostalih faktorjev, ustrezno obteženi in implementirani v celovito bonitetno oceno, da slednja na koncu odraža realno stanje analiziranega poslovnega subjekta.
Uporabniki/-ce lahko analizirajo plačilne navade v sklopu lastnega portfelja. Do plačilnih navad celotnega portfelja je možno dostopati hitro in enostavno, s klikom na zavihek Portfelj in podzavihek Smart analiza. Omenjena analiza v sklopu aplikacije EBONITETE.SI velja za koristen pripomoček pri presoji kvalitete portfelja z vidika plačilnih navad oziroma plačilne sposobnosti poslovnih partnerjev.
Analiza portfelja po kriteriju plačilnih navad je izpeljana iz plačilnega indeksa, ki ga po naši metodologiji določimo posameznemu subjektu glede na njegove plačilne navade. Ti podatki temeljijo na zbranih podatkih o plačevanju obveznosti posameznega subjekta za zadnjih 12 mesecev, ki jih zbiramo v naši interni podatkovni bazi.
Ob tem naj opomnimo, da so ocenjene plačilne navade subjektov le približek dejanskih plačilnih navad subjekta, saj temeljijo zgolj na podatkih o plačilih, ki nam jih posredujejo naši poročevalci in ne na »vseh« plačilih, ki jih subjekt pri svojem poslovanju izvaja.
Kvaliteta analize je torej v največji meri odvisna od obsega podatkov o plačilnih praksah, ki nam jih posredujejo naši poročevalci.
Prikaz plačilnih navad poslovnih partnerjev, ki si jih uporabniki/-ce uvozijo v lasten portfelj v sklopu aplikacije EBONITETE.SI.
V kolikor tudi sami poslujete z različnimi poslovnimi subjekti, vas vabimo, da postanete aktiven/-a poročevalec/-ka o plačilnih navadah lastnih poslovnih partnerjev. Vključite se lahko v našo mrežo poročevalca/-ke podatkov. Postopek poročanja je običajno povsem avtomatiziran in ne zahteva veliko dela z vaše strani.
Poleg tega, da je v aplikaciji EBONITETE.SI možno spremljati celoten portfelj poslovnih subjektov, ki si ga uporabnik/-ca nastavi po lastnih željah, je možno spremljati plačilne navade specifičnega poslovnega partnerja.
Priporočljivo branje:
Izsledki študije, ki jo je opravila kreditna zavarovalnica ACREDIA v sodelovanju z Allianz Trade razkriva, da so se globalno gledano plačilne navade znatno poslabšale. V letu 2023 se je število dni za plačilo računov povečalo še za dodatne 3 dni, na 59 dni, kar je največje povečanje od leta 2008.
Gledano na evropski ravni, pa izsledki študij kažejo, da imajo evropska podjetja dobre plačilne navade, pri čemer izstopajo podjetja v Nemčiji, Nizozemski in skandinavska podjetja.
Slabše plačilne navade imajo npr. podjetja iz Francije, Španije ter Azije. Ob tem je Gudrun Meierschitz, generalni direktor Acredie dodal:
Gledano na evropski ravni, izsledki študij kažejo, da imajo evropska podjetja dobre plačilne navade, pri čemer izstopajo podjetja v Nemčiji, Nizozemski in v Skandinaviji.
Slabše plačilne navade imajo npr. podjetja iz Francije, Španije ter Azije. Ob tem je Gudrun Meierschitz, generalni direktor Acredie dodal:
Dlje kot morajo podjetja čakati na svoj denar, večja je verjetnost, da račun sploh ne bo plačan. V tem pogledu je plačilna praksa pomemben pokazatelj morebitnih neplačil in služi kot opozorilo za pojav plačilne nesposobnosti. Vse slabše plačilne navade podpirajo našo napoved, da se bo globalno število stečajev podjetij leta 2024 povečalo za dodatnih 9 %.
Vsebina tega poglavja je povzeta po zapisu članka Studie: Weltweite Zahlungsmoral verschlechtert sich so stark wie seit 2008 nicht mehr. Celotna študija je na voljo tukaj.
Plačilne navade izračunamo s pomočjo plačilnega indeksa, pri čemer je ta definiran kot statični kazalnik, ki se uporablja v sklopu aplikacije EBONITETE.SI in je namenjen spremljanju plačilnih navad slovenskih poslovnih subjektov.
Razpoložljivi podatki kažejo, da je plačilna nedisciplina v slovenskem poslovnem okolju še zmeraj globoko zakoreninjena negativna praksa. Poslovni subjekti bi morali usmeriti več pozornosti preverjanju plačilnega indeksa ob vstopu v posel z obstoječim in potencialnim poslovnim partnerjem.
[Analiza plačilnih navad na podlagi podatkov iz interne podatkovne baze je bil izvedena dne, 31. 7. 2024]
Izsledki analize razkrivajo, da:
10,65 % – vseh poslovnih subjektov v Sloveniji (za katere imamo podatek), plačuje na datum valute.
41,82 % – vseh poslovnih subjektov v Sloveniji (za katere imamo podatek), plačuje z zamudo od 1 do 7 dni.
52,47 % – vseh poslovnih subjektov (za katere imamo podatek) plačuje na valuto ali z minimalno zamudo do 7 dni.
67, 77 % – vseh poslovnih subjektov (za katere imamo podatek) plačuje z zamudo največ do 15 dni.
Najboljše plačilne navade imajo poslovni subjekti v podravski regiji, najslabše pa v gorenjski regiji.
V podravski regiji poslovni subjekti s plačilom zamujajo manj kot 6,7 dni, medtem ko v gorenjski regiji s plačilom zamujajo več kot 7,4 dni.
Poslovne subjekte z najboljšo plačilno prakso je možno najti v občini Makole, z najslabšo pa v občini Hodoš.
(Izsledki analize so rezultat zbranih podatkov s strani naše bonitetne hiše)
Nadzor nad plačilno nedisciplino je izjemno zahteven, čeprav je želja po zmanjšanju le-te izjemno velika.
Kapitalska neustreznost, ki jo lahko opredelimo tudi kot dolgoročno plačilno nesposobnost, pomeni, da ti subjekti izpolnjujejo kriterije domneve insolventnosti v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Od skupno 132.183 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v Sloveniji, za katere so bili vsaj enkrat objavljeni bilančni podatki (bilanca stanja) za leto 2023, je 20.710 kapitalsko neustreznih, kar predstavlja skoraj 17 % vseh opredeljenih podjetij iz zgoraj omenjenih skupin. Preprosto povedano, to pomeni, da je dolgoročno plačilno nesposoben skoraj vsak peti poslovni subjekt iz skupine gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov.
Čeprav kapitalska struktura ni edini dejavnik, ki vpliva na plačilno disciplino, ta podatek vseeno ponuja pomemben vpogled v dolgoročno plačilno (ne)discipliniranost v Sloveniji. Zato je preverba bonitete poslovnega partnerja dandanes ključnega pomena. Pravočasna preverba lahko namreč bistveno zmanjša poslovna tveganja.
Neplačniki so v slovenskem (tudi tujem) poslovnem okolju pereč problem. Kot že omenjeno neplačniki vplivajo na likvidnost drugih poslovnih subjektov. Slednjim neplačniki povzročajo nepopravljive finančne težave, kjer se nelikvidnost (nezmožnost kratkoročne plačilne sposobnosti) lahko prevesi celo v insolventnost (nezmožnost dolgoročne plačilne sposobnosti) in tudi v stečaj.
Neplačniki oziroma pojav plačilne nediscipline zahteva uporabo preventivnih ukrepov, s pomočjo katerih je možno učinkovito zmanjšati tveganja neplačila z obstoječimi ali potencialnimi poslovnimi partnerji.
O skrbi za likvidnost podjetij in preverbi poslovanja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev je naša poslovna direktorica Erika Prijatelj povedala:
Likvidnost je ključna ne le za stabilnost podjetja, temveč tudi za dinamičnost poslovanja. Zato je bistveno, da se poslovni partnerji, tako potencialni kot obstoječi, temeljito preverijo.
Bonitetne ocene postajajo iz leta v leto pomembnejša informacija v gospodarskem okolju. Evalvacija poslovanja partnerjev je dandanes zelo enostavna, saj je poizvedba v naši aplikaciji EBONITETE.SI realizirana že v nekaj sekundah oziroma praktično v danem trenutku.
Preverba bonitete oziroma bonitetnih informacij s stališča uporabnika/-ce aplikacije predstavlja osnovo za presojo finančne zanesljivosti njegovih obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev.
Hitra preverba vodi do evalvacije o tem, ali posamezen poslovni subjekt dobro/slabo, ali bo od njega prejel plačilo za blago in/ali storitve (finančna zanesljivost) in druge finančne podatke ter poslovne informacije, ki bodo olajšale vstop v nov posel.
Priporočljivo branje:
Kot bonitetna hiša z aplikacijo EBONITETE.SI nudimo zbirno informacijo o vseh poslovnih subjektih v slovenskem poslovnem okolju, na podlagi katere uporabnik/-ca pridobi celovito sliko o finančni zanesljivosti svojega obstoječega ali potencialnega poslovnega partnerja.
Kot verodostojen vir podatkov ter poslovnih informacij, aplikacija EBONITETE.SI nudi strokovno podane bonitetne ocene, zaradi česar se lahko uporabnik/-ca na celovitost bonitetnih informacij zanese v celoti, svoj čas in energijo pa usmerja v rast in razvoj svojega posla.
V sklopu aplikacije EBONITETE.SI omogočamo monitoring podjetij s pomočjo funkcionalnosti, ki jo imenujemo Dnevni informator. Dnevni informator predstavlja eno izmed ključnih funkcionalnosti v aplikaciji.
Priporočljivo branje:
Omenjena funkcionalnost je omogočena vsem uporabnikom/-cam aplikacije EBONITETE.SI, ne glede na zakupljen paket. Glavna prednost dnevnega informatorja je ta, da redno obvešča o vseh spremembah glede poslovanja izbranih poslovnih partnerjev, in sicer neposredno na e-naslov (ali več e-naslovov) uporabnika/-ce aplikacije.
Plačilna nedisciplina, čeprav kompleksen pojav, je pomemben pokazatelj zdravja gospodarstva in lahko resno vpliva na poslovno okolje.
Da bi se izognili tveganjem, povezanim s plačilno nesposobnostjo (neplačniki, dolžniki), je za podjetja ključno, da izvajajo temeljite preverbe bonitet svojih obstoječih pa tudi potencialnih poslovnih partnerjev. Takšen ukrep preverjanja poslovanja partnerjev lahko znatno zmanjša tveganje za finančne izgube in pripomore k bolj stabilnemu poslovanju.
Poleg omenjenega je pomembno, da podjetja vzpostavijo učinkovite notranje kontrolne mehanizme in se stalno izobražujejo o najboljših praksah finančnega upravljanja. Le s celostnim pristopom in nenehnim prilagajanjem spremenljivim gospodarskim razmeram lahko poslovni subjekti izboljšajo svojo finančno stabilnost in dolgoročno uspešnost.
Plačilna disciplina je ključna za zaupanje in sodelovanje med poslovnimi subjekti, zato je nujno, da si vsak/-a podjetnik/-ca prizadeva za njeno izboljšanje.
S skupnimi napori lahko ustvarimo bolj predvidljivo in zanesljivo poslovno okolje, ki bo omogočalo rast in razvoj celotnega slovenskega gospodarstva.
Prva bonitetna agencija, družba za oceno in izdelavo bonitetnih informacij, d.o.o.
Sedež podjetja: Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Podružnica Limbuš: Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš
© Prva bonitetna agencija d.o.o., 2024.
Vse pravice pridržane. ISSN 2536-2712
