Ob pravem trenutku do pravih podatkov = VAŠ USPEH
Analiza insolvenčnih in drugih postopkov nad gospodarskimi subjekti je pokazala, da se trend upada insolvenčnih postopkov v zadnjih letih obrača navzgor.
V devetmesečju letošnjega leta je bilo na medletni ravni, kar 8 % več postopkov, medtem se je število izgubljenih zaposlitev več kot podvojilo.
Več o tem in podatkih, ki jih je možno spremljati v naši bonitetni aplikaciji EBONITETE.SI si preberite v zapisu spodaj.
V obdobju od 1. 1. 2024 do 30. 9. 2024 je bilo začetih 780 insolvenčnih in drugih postopkov po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nad gospodarskimi subjekti, ker je 8 % več kot v enakem obdobju lani.
Ob tem je treba omeniti še izkazane obveznosti, ki so v omenjenih postopkih skupno znašale 354,6 milijona evrov, medtem ko so v enakem obdobju lani znašale 274,8 milijona evrov.
V okviru zgoraj omenjenih postopkov je bilo v letošnjem letu skupno izgubljenih kar 5936 zaposlitev, v lanskem obdobju pa 2.541.
Pripravljena ekstrapolacija podatkov za devetmesečje na celotno leto 2024 kaže, da bi bilo letos insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti 1.040, potem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 939.
Glede na podatke, bi bilo število na letni ravni sicer še vedno nižje kot v letih 2017-2021, a po drugi strani znatno višje kot v letu 2023 in obenem tudi višje kot v letu 2022. To nakazuje na to, da se je trend na tem področju obrnil na slabše.
Ob tem poudarjamo, da gre za grobo napoved števila začetih postopkov do konca leta 2024, a kaže na obrat trenda, saj je število začetih insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti od vključno leta 2019 do vključno leta 2023 konstantno padalo.
Grafika 1: Skupno število začetih insolvenčnih postopkov po letih – gospodarski skubjekti
Med insolvenčnimi postopki prevladujejo stečaji. V prvih devetih mesecih letos je bilo začetih 741 stečajnih postopkov, 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 673 postopkov stečaja nad pravno osebo (+11 odstotkov) in 68 postopkov stečaja nad samostojnim podjetnikom.
Po ekstrapolaciji teh podatkov na celotno leto naj bi bilo letos 988 vseh stečajnih postopkov, kar bi bilo 15 odstotkov več kot lani. Število bi bilo po tej oceni na ravni iz leta 2022 (939) in nižje kot v letih 2017-2021 (1.309, 1.391, 1.303, 1.121 in 1.009).
Grafika 2: Število začetih insolvenčnih postopkov glede na vrsto postopka
Ostalih insolvenčnih postopkov je precej manj. V prvem devetmesečju letos je bila začeta ena prisilna poravnava, potem ko jih je bilo v enakem lanskem obdobju pet. Poenostavljenih prisilnih poravnav v letošnjem obdobju ni bilo – z uveljavitvijo novele insolvenčnega zakona 1. novembra lani se ta postopek ne uporablja več -, v lanskem prvem devetmesečju jih je bilo 21, v celotnem letu pa 25.
Skupno število prisilnih poravnav je bilo v letu 2022 17, v letih 2020-2021 okoli 40 letno in v letih 2017-2019 okoli 50 letno.
Število insolvenčnih postopkov se povečuje tudi v tujini, in sicer še bolj izrazito, obenem pa se je ta trend, za razliko od Slovenije, začel kazati že lani.
Glavni razlogi so neugodne razmere na svetovni ravni, kot so še zmeraj dokaj visoke obrestne mere, geopolitične napetosti, inflacija, naraščajoči stroški energentov ter težave v dobavnih verigah. Navedeno se odraža v oteženem poslovanju podjetij in posledično tudi v njihovi finančni stabilnosti.
Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da je za podjetja, zlasti pri prodaji na odprto (B2B), ključno vzpostaviti učinkovit sistem za stalno upravljanje kreditnega tveganja. To vključuje uporabo bonitetne aplikacije EBONITETE.SI, redno spremljanje obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev (t. i. monitoring podjetij), kreditno zavarovanje in proaktivno upravljanje terjatev.
Skupno število prisilnih poravnav je bilo v letu 2022 17, v letih 2020-2021 okoli 40 letno in v letih 2017-2019 okoli 50 letno.
Pregled podatkov po regijah za prvo devetmesečje letos kaže na najvišjo rast števila začetih insolvenčnih postopkov v posavski regiji (glede na prvih devet mesecev lani za 86 odstotkov na 26 postopkov) ter v goriški (za 50 odstotkov na 18 postopkov) in obalno-kraški regiji (za 30 odstotkov na 61 postopkov). Najbolj je upadlo v zasavski (za 75 odstotkov na 4 postopke) in koroški regiji (za 46 odstotkov na 7 postopkov).
Grafika 3: Število začetih insolvenčnih postopkov glede na vrsto postopka
Po dejavnostih je bilo največ začetih insolvenčnih postopkov v prvih devetih mesecih letos v gradbeništvu (187 oziroma 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (142 oziroma 8 odstotkov več). Od 21 dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti je število sicer poraslo v 12 dejavnostih, v dejavnosti javne uprave in obrambe je ostalo pri enem, v ostalih se je zmanjšalo. V gostinstvu, denimo, se je zmanjšalo za 15 odstotkov na 78 postopkov.
Grafika 4: Število začetih insolvenčnih in drugih postopkov po področjih SKD
Analiza kaže, da je bilo glede na zadnje razpoložljive finančne rezultate (za 2023) več kot 19.300 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov dolgoročno plačilno nesposobnih, kar pomeni, da je po zakonu zanje podana domneva insolventnosti. To je skoraj 16 odstotkov vseh gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za katere so razpoložljivi finančni rezultati za leto 2023 (bilanca stanja).
Relativno visok odstotek ni ravno najboljša popotnica za prihajajoče nepredvidljivo obdobje, še zlasti problematično pa je, da ostali izsledki te analize že sedaj nakazujejo na poslabšanje stanja, kar pomeni, da se bo to z veliko verjetnostjo poznalo že v finančnih rezultatih za poslovno leto 2024.
Na 30. september letos je imelo aktivno blokado na vsaj enem transakcijskem računu 4.041 gospodarskih subjektov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Vsaj en dan aktivne blokade na vsaj enem transakcijskem računu je imelo v prvem devetmesečju letos 14.637 gospodarskih subjektov oziroma 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Omenjene številke kažejo na poslabšanje plačilne discipline med gospodarskimi subjekti oziroma na splošno poslabšanje zmožnosti poravnavanja zapadlih obveznosti do dobaviteljev. To je razlog, da t.i. neplačniki na koncu pristanejo v blokadi.
Vas na temo porasta insolvenčnih postopkov zanima več? Kliknite na gumb spodaj in pošljite povpraševanje.
Prva bonitetna agencija, družba za oceno in izdelavo bonitetnih informacij, d.o.o.
Sedež podjetja: Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Podružnica Limbuš: Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš
© Prva bonitetna agencija d.o.o., 2024.
Vse pravice pridržane. ISSN 2536-2712
