Zmanjšajte tveganje. Povečajte uspeh – EBONITETE.SI
Bilanca stanja je osnovni in obvezni računovodski izkaz, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na določen presečni datum – to je zadnji dan poslovnega leta, ki je lahko enak koledarskemu letu lahko pa se podjetja sama odločijo, da se njihovo poslovno leto razlikuje od koledarskega.
Poenostavljeno rečeno bilanca stanja predstavlja premoženjsko in finančno stanje podjetja v določenem trenutku oziroma na določen dan.
V nasprotju z izkazom poslovnega izida, ki prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju (npr. v letu ali četrtletju), se bilanca stanja nanaša na konkreten presečni datum.
Tako bilanca stanja kot izkaz poslovnega izida zagotavljata ključne vhodne podatke pri ocenjevanju tveganja podjetja, ki ga strokovno imenujemo bonitetna ocena. Prav tako sta oba predmetna finančna izkaza nepogrešljiv vir podatkov za vsa bonitetna poročila.
V središču bilance stanja je računovodska enačba:
SREDSTVA = OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
(aktiva = pasiva)
Ta enačba mora vedno držati – podjetje mora namreč v vsakem trenutku imeti enako vrednost sredstev kot virov, iz katerih so ta sredstva financirana.
Vas zanima bonitetno poročilo za slovenski ali tuj subjekt?
Bilanca stanja je oblikovno razdeljena na dva dela:
Pogovorno se zato uporablja tudi izraz:
“Aktiva = premoženje podjetja”
“Pasiva = viri financiranja tega premoženja”
Slika 1: Slikovni prikaz osnovne sheme bilance stanja
Podjetje za opravljanje svoje dejavnosti potrebuje različna sredstva – to so oblike premoženja, s katerimi razpolaga in jih uporablja v poslovnem procesu.
Sredstva se glede na hitrost njihovega udenarjanja delijo na:
Vsako sredstvo v bilanci ima svoj vir financiranja – podjetje ta sredstva pridobi bodisi z lastnim kapitalom, bodisi z zadolževanjem.
Te vire imenujemo obveznosti do virov sredstev (ali krajše: vire sredstev).
Povedano enostavneje:
Sredstva → povedo, kaj podjetje ima.
Obveznosti do virov sredstev → povedo, iz katerih virov podjetje ta sredstva financira.
Vas zanima bonitetno poročilo za slovenski ali tuj subjekt?
Kapital predstavlja trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vloži lastnik (ali več lastnikov). Lahko gre za denarne vložke ali stvarne vložke (npr. avtomobil, nepremičnina itd.).
Skozi kapital se pripoznava tudi samo poslovanje podjetja.
Torej če je podjetje poslovalo pozitivno in je tako ustvarilo dobiček in je le ta ostal v podjetju se s tem poveča tudi kapital.
V primeru, ko podjetje posluje negativno in tako ustvari izgubo se tudi ta izguba pripozna v kapitalu kot zmanjšanje kapitala.
2. Dolgovi
Dolgovi predstavljajo obveznosti podjetja do upnikov – torej do subjektov, ki so podjetju omogočili uporabo določenih sredstev ali storitev, za katere mora podjetje plačati v prihodnosti. Sem spadajo na primer banke (posojila), dobavitelji (neplačane obveznosti za prejete izdelke ali storitve), država (davki) in zaposleni (neizplačane plače).
Dolgove delimo na glede na časovno zapadlost:
in glede na vsebino:
Tako kot bilanca stanja, je tudi izkaz poslovnega izida eden izmed temeljnih računovodskih izkazov. Medtem ko bilanca prikazuje stanje sredstev in obveznosti na določen dan, pa izkaz poslovnega izida prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju – najpogosteje za eno poslovno leto, lahko pa tudi za krajše obdobje (npr. polletje, četrtletje ali mesec).
V izkazu poslovnega izida so sistematično prikazani vsi prihodki in odhodki podjetja, doseženi v izbranem obračunskem obdobju. Razlika med prihodki in odhodki se izkaže kot poslovni izid obdobja, ki je lahko dobiček ali izguba.
Prihodki in odhodki – kako vplivajo na poslovni izid?
V skladu z računovodskimi standardi so prihodki in odhodki ključni elementi, ki vplivajo na poslovni izid podjetja v določenem obračunskem obdobju.
Prihodki predstavljajo povečanje gospodarskih koristi. Do tega pride na dva načina:
Odhodki pa pomenijo zmanjšanje gospodarskih koristi, saj gre za:
Slika 2: Osnovna shema izkaza poslovnega izida s prikazom neposredne povezave z bilanco stanja
Posledično pozitivna razlika med prihodki in odhodki (dobiček) povečuje kapital, negativna (izguba) pa ga znižuje.
Dobiček ali izguba je tako končna postavka izkaza poslovnega izida in pove ali je podjetje poslovalo pozitivno ali negativno v določenem obdobju.
Ta postavka (tj. dobiček ali izguba) pa se pripozna tudi v bilanci stanja v postavki kapital.
Vas zanima bonitetno poročilo za slovenski ali tuj subjekt?
Pokaže stanje sredstev in obveznosti na določen dan
Vsebuje sredstva, kapital in dolgove
Časovni trenutek: presečni datum npr. 31. 12. poslovnega leta
Pokaže uspešnost poslovanja v določenem obdobju
Vsebuje prihodke, odhodke, poslovni izid
Časovno obdobje: običajno 1 leto
V aplikaciji EBONITETE.SI uporabnik najprej poišče želen subjekt in nato klikne na zavihek Bilance. S to potezo dostopa do bilanc stanja v vidnem polju za zadnjih 5 let. S klikom na primerjalno leto pa lahko dostopa do bilanc vse do leta 2011.
Bilanco stanja izbranega subjekta je možno v posameznih naročniških paketih izvoziti v excel ali .pdf format.
Slika 3: Primer prikaza bilance stanja izbranega subjekta za leto 2024, 2023, 2022, 2021 in 2020.
Poleg prikaza bilance stanja podjetja je v sklopu aplikacije EBONITETE.SI možno preveriti vpogled v izkaz poslovnega izida.
Na sliki spodaj primer prikaza izkaza poslovnega izida izbranega subjekta za leto 2024, 2023, 2022, 2021 in 2020.
Slika 4: Primer prikaza izkaza poslovnega izida izbranega subjekta za leto 2024, 2023, 2022, 2021 in 2020.
Kazalniki poslovanja so izračunani na osnovi podatkov, ki jih pridobimo iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida in niso neposreden del omenjenih izkazov.
Na sliki spodaj primer prikaza računovodskih kazalnikov v aplikaciji EBONITETE.SI.
Slika 5: Primer prikaza računovodskih kazalnikov v aplikaciji EBONITETE.SI.
Vas zanima bonitetno poročilo za slovenski ali tuj subjekt?
Primer bilance stanja in izkaza poslovnega izida preverite tukaj.
Celotni prihodki so seštevek sledečih kategorij iz izkaza poslovnega izida:
Zadolženost izračunavamo s kazalnikom, ki kaže na razmerje med dolgovi in celotno pasivo tj. delež dolga v financiranju.
Ta nam pove kolikšen del celotnih virov financiranja podjetja predstavlja dolžniški kapital (npr. posojila, obveznice, ipd.), v primerjavi z lastniškim kapitalom.
Višji kot je kazalnik bolj je podjetje zadolženo z dolžniškimi/tujimi viri , kar lahko predstavlja večje tveganje.
Nižji kot je kazalnik pomeni, da podjetje večino sredstev financira z lastnim kapitalom, kar predstavlja tudi manjše tveganje.
Kazalnik nam tako pokaže razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom, investitorjem in posojilodajalcem pa omogoča oceno, kako podjetje obvladuje svojo strukturo financiranja.
Likvidnost izračunavamo s pomočjo kazalnika Kratkoročni koeficient likvidnosti.
Ta kaže razmerje med kratkoročnimi sredstvi (npr. denar, zaloga, terjatve) in kratkoročnimi obveznostmi (npr. računi in posojila, ki zapadejo v kratkem času) in pove, v kolikšnem deležu kratkoročna sredstva krijejo kratkoročne obveznosti oz. pokaže zmožnost subjektovega odplačevanja obveznosti, ki zapadejo v plačilo v enem letu.
Priporočljivo branje:
Zadolženost in likvidnost sta ključna kazalnika pri izračunu statične bonitetne ocene, ker odražata temeljna tveganja podjetja v določenem trenutku.
Zadolženost subjekta kaže na njegovo finančno odvisnost (ali neodvisnost) od tujih virov financiranja, likvidnost izražena skozi kratkoročni koeficient pa nakazuje na kratkoročno plačilno sposobnost subjekta.
Priporočljivo branje:
Med kazalniki poslovanja boste našli tudi povprečno mesečno plačo na zaposlenega. Ta je navedena v bruto znesku.
Podatek o številu zaposlenih je na voljo v letnih poročilih subjektov. O številu zaposlenih subjekti poročajo na različne načine.
Pri povzemanju podatkov o zaposlenih iz letnih poročil v našo aplikacijo prednostno upoštevamo podatek o številu zaposlenih izračunanem na podlagi opravljenih delovnih ur, v kolikor ta podatek ni podan pa upoštevamo bodisi podatke o povprečnem številu zaposlenih ali podatek o številu zaposlenih konec leta.
AJPES vsako leto izvaja javne objave finančnih podatkov.
Objave se izvajajo vsak mesec pri čemer je najobsežnejša objava izvedena v drugi polovici meseca aprila za poslovno leto, ki se je zaključilo z 31.12. preteklega leta.
Novi finančni podatki so v naši aplikaciji objavljeni v najkrajšem možnem času.
Novi finančni podatki predstavljajo dragocen vir informacij, saj subjektom omogočajo boljše razumevanje njihovega položaja kot tudi potencialnih tveganj pri sodelovanju z drugimi subjekti.
Priporočljivo branje:
Prva bonitetna agencija, družba za oceno in izdelavo bonitetnih informacij, d.o.o.
Sedež podjetja: Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Podružnica Limbuš: Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš
© Prva bonitetna agencija d.o.o., 2025.
Vse pravice pridržane. ISSN 2536-2712
