Vpogled v podatke: začete in zaključene blokade, vpisi in izbrisi ter začeti in končani insolvenčni postopki....
5. marca, 2026
Zmanjšajte tveganje. Povečajte uspeh – EBONITETE.SI
Vas zanima kaj je likvidnost podjetja in kaj solventnost podjetja ter kakšna je razlika med slednjima in kako ju zanesljivo preveriti?
Likvidnost podjetja oziroma kratkoročna plačilna sposobnost preprosto pomeni zmožnost poravnave vseh obveznosti v določenem časovnem obdobju.
Likvidnost podjetja in solventnost podjetja se v praksi pogosto uporabljata kot sopomenki, v nekaterih primerih se ju celo enači. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 11. členu opredeli razliko med obema terminoma.
Likvidnost podjetja predstavlja kratkoročno plačilno sposobnost, medtem ko solventnost podjetja predstavlja dolgoročno plačilno sposobnost le-tega.
Likvidnost podjetja oziroma kratkoročna plačilna sposobnost preprosto pomeni zmožnost poravnave vseh obveznosti v določenem časovnem obdobju. Likvidna sredstva so sredstva, ki jih podjetje poseduje in lahko z njimi takoj poravna najrazličnejše obveznosti.
Primer: Podjetje A ima v določenem kratkoročnem časovnem obdobju dovolj likvidnih (finančnih) sredstev, da lahko sproti poravna svoje tekoče zapadle obveznosti.
Mnoga podjetja poslujejo dobro, a to še ne pomeni, da nimajo težav z ohranjanjem stalne likvidnosti.
Kljub temu, da so njihovi kupci odlični in svoje zapadle obveznosti poravnajo v dogovorjenem roku, se podjetja lahko mimogrede soočajo s stisko, ki jo prinašajo dogovorjeni dolgi plačilni roki. Čakanje na plačilo 30, 60, 90 ali celo 120 dni, lahko namreč privede do likvidnostnega primanjkljaja.
Do omenjene situacije lahko pride zato, ker imajo taista podjetja tudi sama obveznosti do drugih podjetij oziroma svojih dobaviteljev, s katerimi pa morda nimajo dogovorjenih tako ugodnih plačilnih pogojev oz. enako dolgih plačilnih rokov, kot so jih odobrili svojim kupcem.
Situacija se v tem primeru lahko hitro prevesi v neravnovesje denarnega toka, kar posledično privede do likvidnostnega manka.
Poslovanje kot takšno je v zadnjih časih precej negotovo. Zato je toliko bolj pomembno, da si vsa podjetja prizadevajo za uspešnost poslovanja in nemoteno likvidnost podjetja.
Če se likvidnost podjetja poslabša, lahko slednje privede celo do nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti. Ta pojav imenujemo likvidnostno tveganje, ki ga opredeljuje tudi sam zakon (ZFPPIPP).
Predmetni zakon zapoveduje, da mora družba gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
Za razliko od zgoraj opredeljene likvidnosti, solventnost podjetja oziroma dolgoročna plačilna sposobnost pomeni trajno oz. časovno “neomejeno” izpolnjevanje vseh obveznosti, najkasneje na datum zapadlosti.
Primer: Podjetje A ima trajno oziroma dolgoročno gledano dovolj unovčljivih sredstev, da lahko z njimi kontinuirano in pravočasno poravnava vse svoje obveznosti, ki bodo zapadale v prihodnje.
Solventnost je v veliki meri odvisna predvsem od kapitalske strukture oziroma od same konstrukcije dolgoročnega financiranja podjetja v kombinaciji z uspešnostjo podjetja.
Z drugimi besedami to pomeni, da mora podjetje, za zadostitev kriterija solventnosti, imeti zadosten obseg dolgoročnih virov financiranja, pri čemer je poudarek predvsem na dovolj visokem lastnem kapitalu.
Slednjega, pri zagotavljanju zadostnega obsega dolgoročnega financiranja, podpirajo tudi dolgoročni tuji viri financiranja, in sicer takšni, ki, z obzirom na način poslovanja podjetja, v svoji vsebini izkazujejo določene karakteristike lastniškega kapitala, pri čemer sta glavni konstantnost in zanesljivost.
V kolikor podjetje izpolnjuje vse zahteve, zapisane v zgornjih dveh odstavkih, govorimo o kapitalski ustreznosti oz. o dolgoročni plačilni sposobnosti podjetja.
Poleg dolgoročnih bančnih posojil, k tujim dolgoročnim virom financiranja, med drugim prištevamo tudi financiranje prek finančne storitve faktoring, seveda v kolikor je financer zanesljiva faktoring hiša in gre obenem za dolgoročno pogodbeno sodelovanje (več o faktoringu v nadaljevanju prispevka).
Sedaj ko poznamo razliko med likvidnostjo in solventnostjo, lahko povzamemo, da je podjetje lahko likvidno (likvidnost podjetja = kratkoročna plačilna sposobnost), a ne nujno tudi solventno (solventnost podjetja = dolgoročna plačilna sposobnost). Seveda v določenih primerih velja tudi obratno.
V nadaljevanju bomo predstavili finančne kazalnike, potrebne za kvalitetno izvedbo finančne analize, katera s pomočjo kazalnikov likvidnosti in solventnosti ocenjuje “zdravje” preučevanega podjetja.
Finančna analiza podjetja pomeni t.i. razčlenjevanje celotnega poslovanja podjetja na njegove sestavne dele. Gre za proces v katerem se primerja pretekla in sedanja uspešnost podjetja.
Glavi namen finančne analize je seveda podati najboljšo možno napoved in oceno glede uspešnosti poslovanja podjetja v prihodnje.
Finančna analiza podjetja zajema evalvacijo večjega števila kazalnikov, pri čemer lahko slednje razvrstimo v več različnih kategorij, in sicer kazalniki: likvidnosti, solventnosti/zadolženosti, dobičkonosnosti, tržne vrednosti, produktivnosti, gospodarnosti,…
Pri tem je potrebno poudariti, da različni avtorji razvrščajo kazalnike po različnih merilih. Prav tako podjetja v sklopu obravnave finančne analize sama izberejo finančne kazalnike glede na specifiko svojega poslovanja.
Ne glede na to, kateri finančni kazalniki nas zanimajo, osnovo za izračun večine predstavljata bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
Kot že omenjeno, podrobna finančna analiza podjetja zahteva obravnavo več finančnih kazalnikov, sami pa bi v tem prispevku želeli izpostaviti predvsem kazalnike likvidnosti in solventnosti.
Vrednosti slednjih so namreč pogosto prvi indikator ali bo določeno podjetje na banki prejelo kredit. Banke za odobritev kredita v obzir vzamejo kreditno sposobnost podjetja ter možnost ureditve ustreznega zavarovanja za najem kredita.
Kazalniki likvidnosti podjetja zajemajo izračune, ki pričajo o sposobnosti podjetja odplačevanja tekočih obveznosti, pri čemer se lahko vkalkulira še vrednost novega obroka kredita, vključno s pripadajočimi obrestmi.
Kazalniki solventnosti preverjajo dolgoročno plačilno sposobnost podjetja in ustreznost kapitalske strukture. Z vidika banke je tako pomembno, ali obstoječa struktura virov financiranja glede na trenutno poslovanje, sploh še dopušča vzdržno dodatno zadolževanje.
Likvidnost podjetja lahko hitro preide v pojav imenovan nelikvidnost podjetja. Podjetje oziroma poslovanje podjetja je namreč poleg dobrega opravljanja svoje dejavnosti, odvisno tudi od plačilnih navad ter plačilnih sposobnosti svojih kupcev.
V kolikor kupec ne poravna svojih obveznosti v roku ali pa jih sploh ne poravna, govorimo o plačilni nedisciplini, katera lahko povzroči nelikvidnost podjetja. Preverite, zakaj je potrebno redno preverjati lastne kupce in dobavitelje
Priporočljivo branje:
S pojavom plačilne nediscipline se ogromno podjetij srečuje praktično na vsakodnevni ravni, kar zahteva še bolj intenzivno upravljanje s tveganji, o čemer si lahko več preberete v prispevku na temo Upravljanje s tveganji (obvladovanje tveganj).
V sodobnem gospodarstvu predstavlja plačilna nedisciplina velik problem. Zato podjetja vse pogosteje, še preden vstopijo v posel z novimi poslovnimi partnerji, preverijo njihove bonitetne ocene.
lednje je smiselno pridobiti pri kredibilnih bonitetnih hišah, ki vsakodnevno spremljajo spremembe pri poslovnih subjektih in ustrezno ter ažurno izračunavajo tveganja.
V prispevku Bonitetna analiza poslovanja podjetja z aplikacijo EBONITETE.SI si lahko podrobno preberete, zakaj je preverba bonitetne ocene ključnega pomena, preden vstopite v posel z novim poslovnim partnerjem.
Bonitetna aplikacija EBONITETE.SI, ki nudi zanesljive in ažurne bonitetne informacije, je nastala zaradi želje in potrebe po zmanjšanju tveganja neplačila v poslovnem svetu, tako v Sloveniji, kot tudi širše.
K razvoju bonitetne aplikacije nas je spodbudila tudi potreba po zmanjšanju kreditnega tveganja naše sestrske družbe, Prva finančna agencija, ki se primarno ukvarja s financiranjem podjetij in ponuja številne finančne storitve, med drugim tudi odkup terjatev in faktoring.
Več o izračunu bonitete lahko preberete v prispevku Izračun bonitete podjetij [PRO bonitetna ocena] – EBONITETE.SI.
V kolikor vas zanimajo tudi druge tematike, vas vabimo k branju zapisa:
Nenazadnje je plačilno nedisciplino možno “zaobiti” tudi na način, da se izvede medsebojna kompenzacija (pobot terjatev), verižna kompenzacija ali večstranska kompenzacija, pri čemer vam pri zadnji lahko pomaga naše drugo sestrsko podjetje E. KOMPENZACIJE, d.o.o..
Likvidnost podjetja in solventnost podjetja sta temeljna kazalnika finančnega zdravja, ki odločilno vplivata na stabilnost, varnost in dolgoročno uspešnost poslovanja.
Kratkoročna plačilna sposobnost (likvidnost) odraža sposobnost podjetja, da pravočasno poravnava tekoče obveznosti, medtem ko solventnost predstavlja širšo, dolgoročno zmožnost izpolnjevanja vseh finančnih obveznosti in vzdrževanja ustrezne kapitalske strukture.
Obe področji sta medsebojno povezani, vendar ne nujno vedno usklajeni, zato je njuno redno spremljanje ključnega pomena.
Zanesljiva finančna analiza, podprta z ustreznimi kazalniki likvidnosti in solventnosti, podjetjem omogoča zgodnje prepoznavanje tveganj, krepitev pogajalske moči pri pridobivanju financiranja ter sprejemanje premišljenih poslovnih odločitev.
V času, ko so negotovi tržni pogoji in plačilna disciplina stalni izziv, postaja kakovostno upravljanje z denarnimi tokovi in preverjanje poslovnih partnerjev nujen del odgovornega poslovanja.
Če želite bolje razumeti finančno sliko svojega podjetja, preveriti plačilno sposobnost poslovnih partnerjev ali potrebujete zanesljiva orodja za zmanjšanje kreditnega tveganja, vam lahko pri tem pomagamo.
Stopite v stik z nami in z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja ter vam pomagali pri izbiri najprimernejše rešitve.
Likvidnost pomeni kratkoročno plačilno sposobnost podjetja, torej zmožnost pravočasnega poravnavanja tekočih obveznosti. Solventnost pa predstavlja dolgoročno plačilno sposobnost in se nanaša na trajno zmožnost izpolnjevanja vseh finančnih obveznosti ob zapadlosti.
Da. Podjetje ima lahko trenutno dovolj denarnih sredstev za poravnavo obveznosti, vendar dolgoročno ne razpolaga z ustrezno kapitalsko strukturo ali stabilnimi viri financiranja, kar pomeni, da ni solventno.
Da. Dolgi plačilni roki ustvarjajo časovni zamik med izdatki in prejemki, kar lahko povzroči neravnovesje denarnega toka in posledično likvidnostni primanjkljaj, tudi pri sicer uspešnih podjetjih.
Do likvidnostnih težav pride, ker imajo podjetja do dobaviteljev, zaposlenih in države po navadi krajše plačilne roke, kot jih odobrijo svojim kupcem. Tudi redno izpolnjevanje obveznosti lahko povzroči kratkoročno pomanjkanje denarja, v kolikor gre za daljše plačilne roke.
Likvidnost obstoječih ali potencialnih poslovnih partnerjev se preverja s finančno analizo, pregledom kazalnikov likvidnosti ter z bonitetno oceno, ki temelji na ažurnih in preverjenih poslovnih podatkih.
Bonitetna ocena pomaga oceniti plačilno sposobnost in zanesljivost poslovnega partnerja ter pravočasno prepoznati tveganja neplačila, kar je ključno za ohranjanje lastne likvidnosti.
Likvidnostno tveganje pomeni tveganje, da podjetje v določenem trenutku ne bo sposobno poravnati svojih zapadlih obveznosti, kljub temu da ima dolgoročno dovolj sredstev ali premoženja.
Z aktivnim upravljanjem denarnih tokov, preverjanjem bonitete kupcev, skrajševanjem plačilnih rokov, uporabo faktoringa, zavarovanjem terjatev ter rednim monitoringom poslovnih partnerjev.
Banke pri odobritvi kredita posebej preverjajo kazalnike likvidnosti in solventnosti, saj ti kažejo sposobnost podjetja za redno odplačevanje obveznosti tudi ob dodatni zadolžitvi.
Ko podjetje zaradi zamud ali neplačil kupcev ne more več pravočasno poravnavati svojih zapadlih obveznosti, govorimo o nelikvidnosti, ki lahko vodi v resnejše finančne težave ali insolventnost.
Da. Faktoring omogoča hitrejši dostop do denarnih sredstev iz naslova odprtih terjatev in s tem izboljšuje denarni tok ter zmanjšuje tveganje likvidnostnega primanjkljaja.
Redno spremljanje poslovnih partnerjev je ključno, saj se lahko finančno stanje podjetij hitro spremeni. Reden monitoring podjetij omogoča pravočasno zaznavanje tveganj in prilagoditev poslovnih pogojev.
V kolikor niste našli odgovora na vprašanje, nam to sporočite.
Prva bonitetna agencija, družba za oceno in izdelavo bonitetnih informacij, d.o.o.
Sedež podjetja: Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana
Podružnica Limbuš: Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš
© Prva bonitetna agencija d.o.o., 2026.
Vse pravice pridržane. ISSN 2536-2712
