Poslovno okolje je pogosto prežeto s številnimi negotovostmi, kar je še posebej moč opaziti v zadnjih letih. Po zdravstveni krizi (Covid-19), je sledila še energetska kriza in povečanje števila kibernetskih napadov, rusko-ukrajinski konflikt, trgovinski spor med ZDA in Kitajsko idr., zaradi česar upravljanje s tveganji v podjetjih doživlja nov razcvet. Procesi za upravljanje s tveganji so tako dandanes deležni veliko več pozornosti kot pred petimi ali več leti. 

Insolventnost in nelikvidnost: Kako ohraniti finančno stabilnost vašega podjetja?

Čeprav lahko vsaka kriza prinese nove priložnosti, pa se lahko marsikatera gospodarska družba, v času krize, znajde v nezavidljivem položaju, ko ji grozi insolventnost.

Dolgi dobavni roki, neplačila oz. zamude plačil s strani kupcev, vojaški spopadi v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, trgovinski spor med ZDA in Kitajsko in številni drugi dejavniki so lahko razlog za nastanek likvidnostnih težav oziroma za nelikvidnost podjetja. V kolikor te težave trajajo dalj časa pa slednje pogosto vodijo tudi v insolventnost podjetja. 

Slabša plačilna disciplina, naraščanje plačilne nezmožnosti in znaten porast števila stečajev ogrožajo finančno stabilnost mnogih podjetij. »Skoraj 70 odstotkov podjetij po svetu prejme plačilo šele po 30 do 70 dneh,« pravi Michael Kolb, član uprave kreditne zavarovalnice Acredie (vir Acredia).

»Zaradi nižje rasti, številnih trgovinskih prekinitev in geopolitične negotovosti 42 odstotkov podjetij po svetu pričakuje, da bodo v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih še dlje čakala na svoj denar. Daljši plačilni roki pomenijo večji pritisk na denarni tok.« Poleg tega 40 odstotkov anketiranih pričakuje, da bo tveganje plačilne nesposobnosti v letu 2024 naraslo, kar se sklada z napovedjo Acredie, da bo število podjetniških stečajev letos na svetu naraslo za 9 odstotkov.

Kaj pomeni in kdaj nastopi insolventnost podjetja?

O insolventnosti govorimo takrat, ko podjetje svojih zapadlih obveznosti ne zmore odplačevati na dolgi rok. Insolventnost poimenujemo tudi dolgoročna plačilna nesposobnost. 

V 14. členu zakona ZFPPIPP, je definiran pomen insolventnosti: “Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):  v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali  postane dolgoročno plačilno nesposoben (kapitalsko neustrezno).

Trajnejšo nelikvidnost lahko označimo kot enega izmed vzrokov za insolventnost podjetja. Predstavlja namreč osnovo za pričetek ukrepov poslovne reorganizacije oz. finančnega prestrukturiranja (prisilna poravnava, preventivno prestrukturiranje).

Kadar govorimo o kratkoročni plačilni sposobnosti, to imenujemo likvidnost. Medtem ko o solventnosti govorimo takrat, kadar je podjetje dolgoročno plačilno sposobno. Oba termina in razlika med njima je definirana v 11. členu  ZFPPIPP.

Katere insolvenčne postopke poznamo?

Pravne kot tudi fizične osebe, ki se spopadajo s težavo plačilne sposobnosti, so insolventne. Ko nastopi insolventnost mora subjekt začeti s postopkom določene aktivnosti, ki jih ureja ZFPPIPP.

Postopki zaradi insolventnosti so:

1.   postopek prisilne poravnave,
2.   postopek poenostavljene prisilne poravnave in
3.   stečajni postopki.

Postopek prisilne poravnave

V 135. členu ZFPPIPP je pojasnjeno, da je postopek prisilne poravnave dovoljeno voditi:

1. nad pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, če ni v zakonu za posamezno gospodarsko družbo ali zadrugo glede na dejavnost, ki jo opravlja, drugače določeno, in
2. nad podjetnikom.

Prav tako je postopek prisilne poravnave dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi pravnoorganizacijski obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo, organizirano v tej pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave

ZFPPIPP v 221. členu narekuje, da postopek poenostavljene prisilne poravnave dovoljeno voditi:

1.     nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe, in

2.     nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1 ali merilom iz prve in druge alineje tretjega odstavka 55. člena ZGD-1.

Stečajni postopek

ZFPPIPP v 223. členu narekuje, da je stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno.

Medtem, ko je nad invalidskim podjetjem stečajni postopek dovoljeno začeti samo, če Vlada Republike Slovenije odobri predhodno soglasje.

Kakšen je odnos poslovodstva do insolventnosti podjetja?

Kot smo že omenili v poglavju “Kakšen je odnos poslovodstva do nelikvidnosti lastnega podjetja”, si mora poslovodstvo prizadevati, da deluje v skladu z ZFPPIPPP, kakor tudi, da bo poslovalo v skladu s pravili, ki jih narekuje poslovno-finančna stroka.

Ali insolventnost podjetij v Sloveniji narašča ali upada?

Petra Merica, predstavnica zavarovalnice Atradius je v letu 2021 za Slovenijo navedla: “V drugi polovici leta in v prihodnjem letu pričakujemo porast števila podjetij v stečaju, saj bodo posojilni moratoriji in podobni povezani ukrepi postopoma odpravljeni.”

Porasta insolventnosti podjetij v Sloveniji zaradi državne pomoči za zajezitev virusa Covid-19 v letu 2020 in v prvi polovici 2021 ni bilo, čeprav se ga je na globalni ravni pričakovalo.

Opozorila je tudi na to, da sta fiskalna in monetarna politika, v obliki številnih podpornimi ukrepov, pomagali gospodarstvu oz. poslovnim subjektom.

Ukrepi so omogočili odloge plačil ter koriščenje sheme državnih poroštev in subvencioniranih posojil, s čimer se je omilila izguba delovnih mest, izpad dohodka ter tudi število insolvenčnih postopkov (stečajev). Obratna zgodba na teh področjih pa se začenja s postopno ukinitvijo ukrepov in ustavljanjem podpor.

Glede na trenutno razpoložljive podatke, ki smo jih preverili v aplikaciji EBONITETE.SI, je trend upada insolventnosti* bilo možno opaziti tudi v letu 2022, 2023. Od 1. januarja pa do 25. septembra 2024, pa statistika razkriva, da je insolventnost v porastu in sicer za več kot 9 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani, tj. 2023. Glede na trenutne negotove gospodarske razmere pa so napovedi glede porasta insolventnosti podjetij v 2024 ponovno aktualne.

Raziskava kreditnih zavarovalnic Acredia in Allianz Trade ta izpeljali oceno tveganj v osemnajstih panogah v 66 državah. »Naša analiza osvetljuje tri trende,« je povedal Michael Kolb, član uprave v zavarovalnici Acredia. »Opažamo panoge v težavah, ki se soočajo z nizkim povpraševanjem in omejenimi možnostmi, da nanj vplivajo s prilagajanjem cen, panoge, ki jih pestijo težave v dobavni verigi, ter panoge, ki postopoma okrevajo.« Več o tem si preberite na Acredia. Celotno poročilo si prenesite na povezavi.

*Trditev se nanaša na vse poslovne subjekte v Sloveniji, nad katerimi se vrši insolvenčni postopek (stečajni postopek nad pravnimi osebami, postopki prisilne poravnave, stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom itd.).

Kaj pomeni in kdaj nastopi nelikvidnost podjetja?

Nelikvidnost podjetja oziroma poslovnega subjekta pomeni, da slednji ni zmožen redno plačevati vseh tekočih zapadlih obveznosti. Enostavno razloženo to pomeni, da je subjekt kratkoročno plačilno nesposoben. 

V primeru, ko je podjetje dalj časa nelikvidno, govorimo o trajnejši nelikvidnosti, o čemer bomo pisali v naslednjih poglavjih.

Kateri so vzroki za nelikvidnost?

Vzroki za nelikvidnost so različni in v tem poglavju jih navajamo le par. Vzroke za insolventnost lahko najdemo v slabem kadrovanju, vzroki so lahko tudi naraščajoče nabavne cene, visoki stroški obratovanja, tožbe, močna konkurenca, slabo gospodarjenje, plačilna nedisciplina (zamujanje s plačili, neplačila kupcev) itd. 

Kakšen je odnos poslovodstva do nelikvidnosti lastnega podjetja?

Vodstvo vsakega podjetja si mora prizadevati, da deluje v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in posluje v skladu s pravili, ki jih narekuje poslovno-finančna stroka.

Pri tem ciljamo predvsem na prizadevanje vodstva družbe, da bo le-ta vedno kratkoročno (ohranjanje likvidnosti podjetja) in dolgoročno (ohranjanje solventnosti družbe) plačilno sposobna.

Vse to lahko enostavno združimo pod pojmom “upravljanje s tveganji.” Omenjen pojem predstavlja proces, katerega sestavni del je skupek pravil, pristojnosti, odgovornosti in aktivnosti za ugotavljanje, ocenjevanje, obvladovanje, spremljanje in poročanje. 

Upravljanje s tveganji je proces, katerega mora poslovodstvo vsake družbe izvajati redno, natančno in z veliko mero odgovornosti. Poslovodstvo je namreč odgovorno za uspešno poslovanje in sprejemanje poslovnih odločitev, s katerimi se zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo in tveganjem.

Na tem mestu poudarjamo, da je osnovni cilj obvladovanja tveganj in zmanjševanje le-teh ta, da se prepreči nelikvidnost (kratkoročna plačilna nesposobnost) in insolventnost (dolgoročna plačilna nesposobnost) družbe.

V primeru, da družba uspe zmanjšati tveganja svojega poslovanja na minimum, skrbi za dolgoročno solventnost. Več o upravljanju s tveganji si preberite v prispevku “Upravljanje s tveganji [obvladovanje tveganj]“.

Kateri so nasveti za uspešen boj proti nelikvidnosti in insolventnosti?

Upravljanje z likvidnostjo je ukrep, ki družbam močno pripomore k optimalnemu krmarjenju med posameznimi poslovnimi obveznostmi.

Redno ponavljajoči se stroški plač, najemnin, delovnih materialov itd., povzročajo oteženo finančno poslovanje v primeru nezadostnih količin likvidnih sredstev.

Nezadostna količina likvidnih sredstev lahko vodi v nelikvidnost podjetja, posledično dolgotrajna nelikvidnost negativno vpliva na poslovanje podjetja, kar lahko vodi celo v insolventnost podjetja.

Že res, da so dejavniki, ki vplivajo na likvidnost in solventnost različni. Pa vendar dandanes obstajajo različni finančni instrumenti, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganja za nelikvidnost podjetja in insolventnost le-tega.

V nadaljevanju z vami delimo nasvete za ohranjanje likvidnosti in solventnosti.

Preverba bonitetne ocene in monitoring podjetij

Kadar vstopate v nov posel s poslovnim partnerjem, priporočamo preverbo bonitete oziroma bonitetne ocene podjetja, skupaj z drugimi finančnimi kazalniki izkazuje uspešnost poslovanja podjetja.

V kolikor vas dodatno zanima, kako se izračuna boniteto podjetja, vas vabimo k branju prispevka Izračun bonitete podjetij [PRO bonitetna ocena] – EBONITETE.SI.

Finančni kazalniki so na vpogled v bilanci stanja posameznega podjetja, pri čemer bilanca stanja in izkaz poslovnega izida zagotavljata ključne vhodne podatke pri ocenjevanju tveganja podjetja, ki ga strokovno imenujemo bonitetna ocena. Prav tako sta oba predmetna finančna izkaza nepogrešljiv vir podatkov za vsa bonitetna poročila.Podjetje je uspešno, kadar je finančno stanje le-tega stabilno in njegova bonitetna ocena visoka. Poleg številnih drugih faktorjev, na izračun bonitetne ocene vpliva tudi plačilni indeks, ki nam pokaže, kakšne so plačilne navade posameznega podjetja.

Boniteto posameznega poslovnega subjekta lahko preverite s pomočjo uporabe aplikacije EBONITETE.SI [bonitete prijava].

Eno izmed ključnih prednosti aplikacije predstavlja monitoring podjetij lahko opredelimo kot proces za spremljanje poslovanja podjetij. Monitoring podjetij se izvaja predvsem zaradi tega, da se zagotovi dostop do potrebnih poslovnih informacij vsem subjektom, ki se zavedajo pomena rednega spremljanja poslovanja tako obstoječih kot tudi potencialnih poslovnih partnerjev.

Monitoring podjetij smo v bonitetni hiši Prva bonitetna agencija d.o.o. razvili v obliki skrbno načrtovane funkcionalnosti, ki je našim naročnikom na voljo v sklopu bonitetne aplikacije EBONITETE.SI. Omenjeno funkcionalnost imenujemo dnevni informator.

Vabljeni k branju zapisa:

• Kaj predstavlja poslovni register (register podjetij) in v čem se razlikuje od bonitetne aplikacije EBONITETE.SI?
• Neplačniki: Kako se spoprijeti s plačilno nedisciplino in zaščititi poslovanje lastnega podjetja
• Standardna klasifikacija dejavnosti: Kako preverba SKD pripomore k zmanjšanju poslovnih tveganj?
• Kako podatki o podjetjih vodijo v sprejemanje premišljenih odločitev?
• SKD 2025: Revizija evropske klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE in nacionalne različice SKD

Pravilna izdaja računov

Račun za opravljeno storitev/dobavo produktov ali kombinacijo obojega izstavite čim prej. Preverite ali so podatki na računu zapisano pravilni in se izognite možnosti zavrnitve računa zaradi nepopolnih podatkov.

Pogajanja za boljše plačilne roke s kupci in dobavitelji

Podjetja stremijo k temu, da so so plačilni roki pri kupcih krajši, pri dobaviteljih pa daljši. V primeru, da želite skrajšati plačilni rok pri svojih kupcih, se tega lahko lotite s pomočjo rabatnega sistema.

Kupca z dodatnim popustom (t.i. “cassa sconto”) motiviramo, da kupljeno storitev ali blago plačajo pred zapadlostjo računa. Po drugi strani lahko v vlogi kupca preverite rabate za predčasno plačilo pri vašem dobavitelju.

Podrobneje smo o kupcih in dobaviteljih pisali v zapisu “Kdo so vaši dobavitelji in kupci?”.

Zavarovanje terjatev

S preventivnim finančno storitvijo “zavarovanje terjatev” se lahko zavarujete pred tveganjem neplačil s strani kupcev. Zavarovanje terjatev v določenih primerih omogoča 100% izplačilo sredstev in je eno izmed najbolj zanesljivih oblik zavarovanja premoženja zoper morebitna neplačila.

Odkup terjatev ali faktoring

Odkup terjatev (prodaja terjatev) in faktoring sta finančni storitvi, ki sta sorodni. Razlika med njima je le ta, da gre pri odkupu terjatev za enkratni dogodek, kjer podjetje svojo terjatev odproda faktoring hiši, kot je npr.tudi Prva finančna agencija.

Medtem ko faktoring oz. factoring omogoča financiranje prav vseh terjatev (do 1 ali več kupcev) in se izvaja na daljše časovno obdobje (glede na pogoje v pogodbi). Faktoring zagotavlja takojšen vir financiranja, obenem pa lahko po dogovoru vključuje tudi zavarovanje pred tveganjem neplačil kupcev.

S pomočjo faktoringa podjetja hitreje obračajo svoja sredstva, zaradi česar ima podjetje na voljo več likvidnih sredstev, ki jih lahko nameni rasti ali uveljavljanju boljših pogojev pri dobaviteljih.

Verižne kompenzacije

Unovčitev terjatev prek verižne kompenzacije je najenostavnejši način, da si že zapadlo terjatev poplačate z denarjem. Poplačilo z denarjem predstavlja likvidna sredstva, ki jih lahko nato kadarkoli uporabiti za poplačilo tekočih obveznosti. 

Če tudi vas podrobneje zanimajo rešitve in načini, kako preprečiti nelikvidnost podjetja ali celo insolventnost podjetja, potem ste na pravem mestu. Sporočite nam, katera izmed predstavljenih rešitev vas zanima in z veseljem vam bomo odgovorili.