Preverite Future 100 Slovenia: 100 slovenskih podjetij z največjim potencialom za globalno rast
Analiza insolvenčnih in drugih postopkov nad gospodarskimi subjekti je pokazala, da se trend upada insolvenčnih postopkov v zadnjih letih obrača navzgor.
V Sloveniji je bilo v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 2026 začetih 895 insolvenčnih postopkov, kar je za 46 postopkov oziroma 5,4 % več kot v enakem obdobju leta 2025, ko je bilo začetih 849 postopkov. Čeprav skupno število postopkov kaže na rast insolventnosti, podrobnejši pregled razkrije nekoliko drugačno sliko.
Več o tem in podatkih, ki jih je možno spremljati v naši bonitetni aplikaciji EBONITETE.SI si preberite v zapisu spodaj.
V obdobju od 1. 1. 2026 do 30. 9. 2026 je bilo začetih 849 insolvenčnih in drugih postopkov po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nad gospodarskimi subjekti, kar je 5,4 % več kot v enakem obdobju lani.
Ob tem je treba omeniti še izkazane obveznosti, ki so v omenjenih postopkih skupno znašale 400 milijonov evrov, medtem ko so v enakem obdobju lani znašale 354,6 milijona evrov.
Pripravljena ekstrapolacija podatkov za devetmesečje na celotno leto 2026 kaže, da bi bilo letos insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti 1.193, potem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 1.132.
Glede na podatke, bi bilo število na letni ravni sicer še vedno nižje kot v letih 2017-2021, a po drugi strani znatno višje kot v letu 2025, 2024, 2023 in obenem tudi višje kot v letu 2022. To nakazuje na to, da se je trend na tem področju obrnil na slabše.
Ob tem poudarjamo, da gre za grobo napoved števila začetih postopkov do konca leta 2026, a kaže na nadaljevanje obrata trenda, saj je število začetih insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti od vključno leta 2019 do vključno leta 2023 konstantno padalo.
Grafika 1: Skupno število začetih insolvenčnih postopkov po letih – gospodarski skubjekti
Podatki kažejo, da se je število subjektov, nad katerimi so bili začeti insolvenčni postopki, po vrhuncu v letu 2018 (1.583 subjektov) več let zapored zmanjševalo. Med letoma 2018 in 2023 se je število insolventnih subjektov znižalo, kar nakazuje na postopno izboljšanje poslovnega okolja ter večjo odpornost podjetij na gospodarske izzive.
Po najnižji vrednosti v letu 2023, ko je bilo evidentiranih 939 subjektov, je sledilo obdobje ponovne rasti. V letu 2024 se je število insolvenčnih subjektov povečalo na 1.044, v letu 2025 pa na 1.132. To predstavlja dve zaporedni leti rasti, kar kaže na ponovno krepitev insolventnih pritiskov v gospodarstvu.
V obdobju od januarja do septembra 2026 je bilo zabeleženih 895 insolvenčnih subjektov. Čeprav podatek še ne zajema celotnega leta, že predstavlja približno 80 % celotnega obsega postopkov iz leta 2025. To nakazuje, da bi se ob nespremenjenem trendu lahko število insolventnih subjektov v letu 2026 ponovno približalo ravnem iz zadnjih dveh let oziroma jih celo preseglo.
Čeprav je število insolvenčnih subjektov po letu 2018 več let vztrajno upadalo, podatki od leta 2024 dalje kažejo na spremembo trenda. Po obdobju zmanjševanja insolventnosti se slovensko gospodarstvo ponovno sooča z rastjo števila insolvenčnih postopkov. To lahko kaže na vpliv zahtevnejšega gospodarskega okolja, višjih stroškov poslovanja in financiranja ter ohlajanja gospodarske aktivnosti v nekaterih dejavnostih. Kljub temu ostaja raven insolventnosti še vedno nižja od rekordnih vrednosti, doseženih v letih 2017 in 2018, kar kaže, da razmere za zdaj še ne dosegajo intenzivnosti iz preteklih kriznih obdobij.
Med insolvenčnimi postopki prevladujejo stečajni postopki nad pravnimi osebami.
Največji delež vseh postopkov predstavljajo stečajni postopki nad pravnimi osebami. V letu 2026 jih je bilo začetih 724, kar predstavlja 80,9 % vseh postopkov. V primerjavi z letom 2025, ko jih je bilo 729, gre za rahel upad za 0,7 %.
Podobno velja za stečajne postopke nad samostojnimi podjetniki, kjer se je število postopkov znižalo s 66 na 64. To pomeni, da rast skupnega števila insolventnih postopkov ni posledica povečanega števila stečajev, temveč drugih vrst postopkov.
Izrazit porast prisilnih likvidacij
Najizrazitejša sprememba med opazovanima obdobjema je vidna pri postopkih prisilne likvidacije. Njihovo število se je povečalo s 36 na 88 postopkov, kar predstavlja kar 144-odstotno rast.
Prisotnost tako izrazitega povečanja nakazuje, da je bilo v letu 2026 bistveno več družb, pri katerih so bili izpolnjeni pogoji za prenehanje poslovanja po postopku prisilne likvidacije. Možen razlog je večje število neaktivnih družb, strožji nadzor nad izpolnjevanjem zakonskih obveznosti ali pa odločitev lastnikov, da poslovanje zaključijo na urejen način še pred nastankom hujše insolventnosti.
Zanimivo je, da povečanje prisilnih likvidacij skoraj v celoti pojasni rast skupnega števila insolventnih postopkov. Brez tega porasta bi bilo skupno število postopkov celo nekoliko nižje kot leto prej.
Postopki finančnega prestrukturiranja ostajajo redki
Pri postopkih, namenjenih ohranitvi poslovanja podjetij, ni zaznati pomembnejših sprememb. Število postopkov prisilne poravnave se je povečalo s 7 na 10, medtem ko je bil v obeh letih začet po en postopek preventivnega prestrukturiranja.
To pomeni, da podjetja v finančnih težavah še vedno razmeroma redko posegajo po instrumentih finančnega prestrukturiranja. Večina insolventnih postopkov se tako še vedno konča v oblikah, katerih glavni namen je prenehanje poslovanja oziroma unovčenje premoženja dolžnika.
Struktura postopkov ostaja podobna
Kljub rasti skupnega števila postopkov ostaja struktura insolventnosti relativno stabilna. Stečajni postopki nad pravnimi osebami še naprej predstavljajo več kot štiri petine vseh začetih postopkov. V letu 2026 so skupaj stečaji pravnih oseb in samostojnih podjetnikov predstavljali skoraj 88 % vseh insolventnih postopkov.
Primerjava med letoma 2025 in 2026 kaže, da se splošna slika insolventnosti bistveno ni spremenila. Stečaj ostaja daleč najpogostejša oblika reševanja insolventnosti podjetij. Najpomembnejši premik predstavlja izrazit porast prisilnih likvidacij, kar bi lahko nakazovalo povečano čiščenje neaktivnih družb iz poslovnega okolja ali doslednejše izvajanje zakonskih določb glede prenehanja poslovanja gospodarskih družb. Zato bo zanimivo v nadaljevanju analize preveriti, v katerih dejavnostih in regijah je bilo povečanje prisilnih likvidacij najbolj izrazito.
Število insolvenčnih postopkov se že leta povečuje tudi v tujini, obenem pa se je ta trend, za razliko od Slovenije, začel kazati že 2023. Glavni razlogi za nadaljevanje negativnega trenda so počasnejša gospodarska rast, visoki stroški financiranja, pritiski na marže, motnje v dobavnih verigah ter posledice geopolitičnih napetosti.
Glede na napovedi Allianz Trade se bo število insolvečnih podjetij na svetovni ravni povečalo za 6 % v 2026, pri čemer Allianz Trade za leto 2027 napoveduje predvsem stabilizacijo na visoki ravni, ne pa vrnitve na nižje ravni insolventnosti iz preteklih let.
Za slovenska podjetja, ki poslujejo s tujino, je posebej pomembna Nemčija. Allianz Trade za leto 2026 napoveduje približno 24.650 insolventnosti nemških podjetij.
(Vir: Allianz.com)
Na podlagi zbranih podatkov ocenjujemo, da je za podjetja, zlasti pri prodaji na odprto (B2B), ključno vzpostaviti učinkovit sistem za stalno upravljanje kreditnega tveganja. To vključuje uporabo bonitetne aplikacije EBONITETE.SI, redno spremljanje obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev (t. i. monitoring podjetij), kreditno zavarovanje in proaktivno upravljanje terjatev.
Regionalna porazdelitev insolvenčnih postopkov v obdobju od 1. 1. 2026 do 30. 9. 2026 kaže, da je insolventnost močno skoncentrirana v gospodarsko najaktivnejših delih Slovenije. Skupaj sta Osrednjeslovenska in Podravska regija zabeležili 593 postopkov, kar predstavlja približno dve tretjini vseh začetih insolvenčnih postopkov v Sloveniji.
Osrednjeslovenska regija ostaja v vrhu
Z 366 začetimi insolventnimi postopki je Osrednjeslovenska regija tudi v letu 2026 zabeležila največje število postopkov. Kljub temu je bila rast v primerjavi z letom 2025 skromna (+1 %), kar kaže na relativno stabilno stanje glede na velik obseg gospodarske aktivnosti v regiji. Delež insolventnih podjetij v regiji znaša 0,7 %, kar jo uvršča med regije z nadpovprečno stopnjo insolventnosti, vendar glede na koncentracijo gospodarske aktivnosti takšen delež ni nepričakovan.
Ker gre za regijo z največjim številom podjetij v Sloveniji, je visok delež insolvenčnih postopkov pričakovan in sam po sebi ne pomeni nujno slabšega gospodarskega položaja.
Največji porast v Podravski regiji
Posebej izstopa Podravska regija, kjer se je število insolvenčnih postopkov povečalo s 160 na 227. To predstavlja 42-odstotno rast, kar je največji absolutni porast med vsemi regijami.
Podravska regija je tako ustvarila kar 67 dodatnih postopkov, kar pomeni, da je bila prav ta regija glavni razlog za skupno povečanje insolvenčnih postopkov v Sloveniji v letu 2026. Obenem beleži tudi najvišji delež insolventnih podjetij med vsemi slovenskimi regijami, saj je bilo v insolvenčnih postopkih kar 1,0 % vseh registriranih podjetij.
Močna rast tudi na Obali
Nadpovprečno rast beleži tudi Obalno-kraška regija, kjer se je število postopkov povečalo z 61 na 80 (+31 %). Rast insolventnosti v tej regiji je lahko povezana s specifično gospodarsko strukturo, ki vključuje turizem, gostinstvo, logistiko in trgovino, dejavnosti, ki so pogosto bolj občutljive na spremembe gospodarskih razmer.
Dodaten pokazatelj povečanega tveganja predstavlja tudi delež insolvenčnih podjetij, ki znaša 0,8 %, kar je drugi najvišji delež med vsemi slovenskimi regijami.
Čeprav je Osrednjeslovenska regija tudi v letu 2026 zabeležila največ insolvenčnih postopkov, delež insolvenčnih podjetij v regiji (0,7 %) ostaja nižji od deleža v Podravski regiji (1,0 %). To kaže, da največje število postopkov ni nujno povezano tudi z najvišjo stopnjo insolventnosti.
K skupnemu povečanju insolventnosti v Sloveniji sta bistveno bolj prispevali Podravska in Obalno-kraška regija, kjer je bilo zaznati tako izrazito povečanje števila začetih postopkov kot tudi nadpovprečne deleže insolvenčnih podjetij. Takšni podatki nakazujejo, da se spremembe v insolventnosti ne odvijajo enakomerno po vsej državi, temveč so pogosto povezane s specifičnimi regionalnimi gospodarskimi razmerami in strukturo lokalnega gospodarstva.
V obdobju od 1. 1. do 30. 9. 2026 je bilo največ insolvenčnih postopkov začetih v dejavnosti gradbeništva, kjer je bilo evidentiranih 234 postopkov oziroma 26 % vseh insolvenčnih postopkov. Gradbeništvo hkrati izkazuje tudi najvišji delež insolventnih podjetij znotraj dejavnosti (1,2 %), kar potrjuje nadaljnjo izpostavljenost sektorja finančnim in likvidnostnim tveganjem.
Na drugem mestu je trgovina s 167 postopki oziroma 19 % vseh postopkov. V primerjavi z letom 2025 se je število postopkov povečalo za 23 %, kar nakazuje na zaostrene razmere v panogi, predvsem zaradi visokih stroškov poslovanja, pritiska na marže ter sprememb potrošniških navad. Trgovina hkrati beleži tudi visok delež insolvenčnih podjetij (0,9 %), kar jo uvršča med dejavnosti z nadpovprečno izpostavljenostjo insolventnim tveganjem.
Predelovalne dejavnosti ostajajo med najbolj zastopanimi sektorji z 94 postopki oziroma 11 % vseh insolventnosti, pri čemer je število postopkov ostalo nespremenjeno glede na primerljivo obdobje leta 2025. Delež insolvenčnih podjetij znaša 0,6 %, kar kaže na relativno stabilnost sektorja kljub zahtevnim gospodarskim razmeram.
Med dejavnostmi z največjim deležem insolvenčnih podjetij poleg gradbeništva izstopata tudi prevoz in skladiščenje (1,2 %) ter nastanitvene in gostinske dejavnosti (1,0 %). Kljub visokemu deležu insolvenčnih podjetij pa sta obe dejavnosti v letu 2026 zabeležili manj postopkov kot leto prej. Pri prevozu in skladiščenju je bilo zaznano 11-odstotno zmanjšanje, pri gostinstvu pa 18-odstotni upad, kar lahko kaže na postopno stabilizacijo poslovnega okolja v teh dejavnostih. Kljub izboljšanju ostajata dejavnosti med najbolj tveganimi z vidika deleža insolvenčnih podjetij.
| Dejavnost | Število podjetij 2026 |
Število podjetij 2025 |
Delež insolventnih v dejavnosti |
Rast postopkov med leti |
Delež med insolventnimi postopki |
|---|---|---|---|---|---|
| A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo | 5 | 2 | 0,3% | 150% | 1% |
| C Predelovalne dejavnosti | 94 | 94 | 0,6% | 0% | 11% |
| D Oskrba z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom | 6 | 2 | 0,7% | 200% | 1% |
| E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja | 2 | 3 | 0,5% | -33% | 0% |
| F Gradbeništvo | 234 | 219 | 1,2% | 7% | 26% |
| G Trgovina | 167 | 136 | 0,9% | 23% | 19% |
| H Prevoz in skladiščenje | 89 | 100 | 1,2% | -11% | 10% |
| I Nastanitvene in gostinske dejavnosti | 79 | 96 | 1,0% | -18% | 9% |
| J Založništvo, radiodifuzija ter produkcija in distribucija vsebin | 5 | 3 | 0,3% | 67% | 1% |
| K Dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami | 15 | 17 | 0,3% | -12% | 2% |
| L Finančne in zavarovalniške dejavnosti | 8 | 9 | 0,4% | -11% | 1% |
| M Poslovanje z nepremičninami | 22 | 17 | 0,4% | 29% | 2% |
| N Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti | 84 | 77 | 0,4% | 9% | 9% |
| O Druge raznovrstne poslovne dejavnosti | 21 | 28 | 0,4% | -25% | 2% |
| Q Izobraževanje | 7 | 3 | 0,2% | 133% | 1% |
| R Zdravstvo in socialno varstvo | 7 | 7 | 0,2% | 0% | 1% |
| S Kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti | 18 | 11 | 0,2% | 64% | 2% |
| T Druge dejavnosti | 32 | 21 | 0,1% | 52% | 4% |
Grafika 4: Število začetih insolvenčnih in drugih postopkov po področjih SKD
Najvišjo relativno rast števila insolventnih postopkov beležijo dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom (+200 %), kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (+150 %) ter izobraževanje (+133 %). Čeprav gre za dejavnosti z manjšim absolutnim številom postopkov, visoke stopnje rasti kažejo na povečano občutljivost posameznih podjetij na negotove gospodarske razmere. Deleži insolventnih podjetij v teh dejavnostih se gibljejo med 0,2 % in 0,7 %, kar kaže, da visoka stopnja rasti ni nujno povezana tudi z visoko stopnjo insolventnosti v dejavnosti.
Podobno kot v preteklih letih se tudi v letu 2026 potrjuje, da največje število insolvenčnih postopkov nastaja v dejavnostih z izrazito podjetniško aktivnostjo in močno konkurenco. Posebej zanimivo pa je, da visoko število postopkov ni vedno povezano tudi z najvišjo stopnjo insolventnosti. Medtem ko gradbeništvo združuje oba dejavnika, nekatere manjše dejavnosti beležijo visoke stopnje rasti števila postopkov, vendar ostajajo relativno stabilne z vidika deleža insolvenčnih podjetij. Po drugi strani prevoz in skladiščenje ter gostinstvo kljub zmanjšanju števila postopkov še vedno sodita med najbolj tvegane dejavnosti, kar kaže, da so strukturni izzivi v teh panogah še vedno prisotni.
Analiza kaže, da je bilo glede na zadnje razpoložljive finančne rezultate (za 2025) več kot 20.711 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov dolgoročno plačilno nesposobnih, kar pomeni, da je po zakonu zanje podana domneva insolventnosti. To je dobrih 15 odstotkov vseh gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za katere so razpoložljivi finančni rezultati za leto 2025 (bilanca stanja).
Ta relativno visok odstotek ni ravno najboljša popotnica za prihajajoče nepredvidljivo obdobje, še zlasti problematično pa je, da ostali izsledki te analize že sedaj nakazujejo na poslabšanje stanje, kar pomeni, da se bo to z veliko verjetnostjo poznalo že v naslednjih finančnih rezultatih za poslovno leto 2026. Največji manko, sicer pomembnega podatka o dolgoročni plačilni nesposobnosti (domnevi insolventnosti) je ta, da zmeraj na voljo z veliko zakasnitvijo, saj so finančni rezultati gospodarskih subjektov običajno objavljeni z zakasnitvijo najmanj 5 mesecev.
Na 30. september letos je imelo aktivno blokado na vsaj enem transakcijskem računu 4.231 gospodarskih subjektov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Vsaj en dan aktivne blokade na vsaj enem transakcijskem računu je imelo v prvem devetmesečju letos 15.008 gospodarskih subjektov oziroma 3 odstotke več kot v enakem obdobju lani.
Tudi to nakazuje na poslabšanje situacije na področju plačilne sposobnosti gospodarskih subjektov v Sloveniji. Prvo povečanje te številke je bilo moč zaznati že v letu 2022, pred tem pa je bil v letih 2017-2021 zabeležen močan trend padanja.
Navedene številke kažejo na poslabšanje plačilne discipline med gospodarskimi subjekti oz. na splošno poslabšanje zmožnosti poravnavanja zapadlih obveznosti do dobaviteljev, kar botruje k temu, da t.i. neplačniki na koncu pristanejo v blokadi.
Vas na temo porasta insolvenčnih postopkov zanima več? Kliknite na gumb spodaj in pošljite povpraševanje.
