Dobrodošli na prenovljeni spletni strani EBONITETE.SI
30. januarja, 2023
(3 ocene)
Ocena: 3.333333

Kaj prinaša Zakon o zaščiti prijaviteljev in kdo so prijavitelji/žvižgači?

Kaj ureja Zakon o zaščiti prijaviteljev, kdo so žvižgači in kako jih bo zakon ščitil? Vse informacije na enem mestu.
Deli s prijatelji

Vas zanima, kaj prinaša Zakon o zaščiti prijaviteljev (t.i. žvižgači) in kako bodo slednji zaščiteni pred povračilnimi ukrepi s strani omenjenega zakona? Če je vaš odgovor “ja”, vas vabimo, da nadaljujete z branjem zapisa.

Kakšen je predlog zakona o zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev (o čem govori predlog zakona)?

Decembra 2019 je v Evropski uniji v veljavo stopila Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, katerim je omogočena prijava kršitve prava Unije.

Direktiva je bila nato prenešena na nacionalno zakonodajo, kar za slovensko zakonodajo pomenilo ureditev predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev. Slednjega je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in je bil do nedavnega v medresorski obravnavi.

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev – ZZPri je vlada sprejela dne, 19. 10. 2022. S tem se evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, prenaša v slovenski pravni red.

zakon-o-zaščiti-prijaviteljev-zzpri-ebonitete-si

Zakon o zaščiti prijaviteljev – ZZPri z namenom zaščite javnega interesa celovito in z nadgrajevanjem že uveljavljenih mehanizmov ureja področje varstva prijaviteljev, kadar slednji prijavijo kršitve in nepravilnosti v Republiki Sloveniji veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno okolje.

Prijavitelje, imenovane tudi »žvižgači« oziroma osebe, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, varuje pred povračilnimi ukrepi, ki jih pogosto odvrnejo od prijav oziroma razkritja in s tem od prispevanja k preprečevanju in odkrivanju kršitev.

Pravno varstvo je glede varstva žvižgačev v Sloveniji že urejeno, a le v primeru korupcije, ne pa tudi v ostalih primerih razkritij nepravilnosti. Žvižgača, ki prijavi koruptivno dejanje, ščiti Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK (UL 45/10, 26/11, 43/11). ZIntPK zaščito prijaviteljev ureja v 3. delu (23., 24. In 25. člen).

Vabimo vas, da na predloženi povezavi preberete vse podrobnosti o zaščiti prijaviteljev v 23., 24. in 25. členu zakona.

Zakon o zaščiti prijaviteljev – ZZPri je bil sprejet 27. 1. 2023 in predstavlja enega najpomembnejših zakonodajnih projektov Ministrstva za pravosodje v zadnjem letu.

Aktualna problematika na področju žvižgačev

prijavitelji-žvižgači-ebonitete-si

V Sloveniji se s pojmom “žvižgači” spoznavamo šele zadnji dve desetletji. To pomeni, da pojem morebiti ni javno dovolj poznan, še manj pa pomen žvižgaštva. 

Potrebno se je namreč zavedati, da je žvižgaštvo kot takšno lahko sprejeto pozitivno kot tudi negativno. 

Pozitivno je zagotovo to, da posameznik zaposlen v izbranem podjetju, organizaciji itd., poroča o kršitvah in nepravilnostih znotraj organizacije.

Žvižgač prijavo odda interno. V kolikor vodstvo ne ukrepa, lahko prijavo odda eksterno na organe nadzora, pregona ali celo medijem.

Da lahko presoja o nepravilnostih, se mora žvižgač zavzemati za visoke etične standarde in imeti močna moralna prepričanja. Pri poročanju in opozarjanju na nepravilnosti se mora žvižgač zavedati, da je takšno dejanje upravičeno in ga podkrepiti z dokazili.

V kolikor se ugotovi, da je slednji deloval v skupno dobro in je bila njegova odločitev obravnavana kot pravilna (etično, moralno), lahko trdimo, da je njegovo dejanje sprejeto kot pozitivno.

Negativna plat žvižgaštva je lahko predvsem to, da spodkoplje temelje zaupanja med zaposlenimi in vodstvom družbe. Vsled tega lahko napišemo, da je negativna plat žvižgaštva prežeta s povračilnimi ukrepi s strani organizacij ali posameznikov zoper žvižgača. Žvižgač je lahko s strani vodstva označen za izdajalca, vohuna in povzročitelja škode.

Več o žvižgačih bomo pisali v naslednjih poglavjih.

Čemu je namenjen zakon o zaščiti prijaviteljev oziroma žvižgačev in kakšno rešitev prinaša zakon o zaščiti prijaviteljev

zakon-o-zaščiti-prijaviteljev-zzpri-ebonitetesi

Zakon o zaščiti prijaviteljev določa obveznost vzpostavitve notranjih in zunanjih prijavnih poti za zavezance, tako v javnem kot tudi zasebnem interesu ter načine notranjih in zunanjih prijav, o čemer bomo podrobneje pisali v naslednjih poglavjih.

Zakon o zaščiti prijaviteljev je namenjen sodni pa tudi finančni zaščiti posameznikov (prijaviteljev/žvižgačev).

Natančneje zapisano, zakon zagotavlja zaščito žvižgača pred povračilnimi ukrepi s strani organizacije. Kot povračilne ukrepe lahko med drugim štejemo degradacijo na nižje delovno mesto, prekinitev delovnega razmerja, itd.

Posameznik, ki se izpostavi z namenom, da opozori na nepravilnosti, mora biti primerno zaščiten pred povračilnimi ukrepi. 

Ob tem pa predlog zakona vsebuje trditev, da zakonodaja ne sme biti le “kartonski” ščit, ki daje prijavitelju/žvižgaču lažni občutek varnosti, ampak mora nuditi primerno zaščito, ki bo veljala za “varno alternativo molku”.

Več o predlogu zakona si preberite v dokumentu “Ocena stanja in razlogi za sprejem predloga zakona”. Dokument je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Kakšen je cilj zakona o zaščiti prijaviteljev?

pravo-eu-nacionalna-zakonodaja-ebonitetesi

Cilj zakona je dodatna okrepitev pravilne rabe in spoštovanja prava EU ter nacionalne zakonodaje na področjih:

  • javnega naročanja,
  • finančnih storitev, produktov in trgov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,
  • varnosti in skladnosti izdelkov,
  • varnosti v prometu,
  • varstva okolja,
  •  zaščite pred sevanjem in jedrske varnosti,
  • varnosti hrane in krme,
  • zdravja in dobrobiti živali,
  • javnega zdravja,
  • varstva potrošnikov,
  • varstva zasebnosti in osebnih podatkov ter
  • varnosti omrežij in informacijskih sistemov.

Cilj sprejema Zakona o zaščiti prijaviteljev oziroma t. i. žvižgačev je, da bi zakon preprečeval, da bi prišlo do kakršnihkoli povračilnih ukrepov (npr. odpoved delovnega razmerja, premestitev na slabše delovno mesto, šikaniranje itd.) zoper prijavitelje, predvsem s strani delodajalcev.

Cilj sprejema omenjenega zakona je tudi ta, da bi v primeru, če bi do povračilnih ukrepov zoper prijaviteljev/žvižgačev prišlo, da bi se slednjim zagotovila celovita podpora, predvsem pa učinkovito sodno varstvo. V primeru povračilnih ukrepov bo pristojno Delovno sodišče v Mariboru.  

Pri tem bo za izvajanje vsebine sprejetega zakona pristojna Komisija za preprečevanje korupcije in drugi pristojni organi (inšpektorati in Informacijski pooblaščenec).

Kdo so “žvižgači”?

žvižgači-zakon-o-zasciti-prijaviteljev-ebonitetesi

Žvižgač, ki se ga imenuje tudi etični upornik, nima enotne definicije. Žvižgači oziroma žvižgač je oseba, ki razkrije določeno informacijo ali nepravilnost v specifičnem organu ali organizaciji, kjer je ta oseba zaposlena, bila zaposlena ali zanjo delala na podlagi druge pravne podlage (zasebni ali javni sektor). 

Žvižgača lahko opišemo tudi kot posameznika z visoko stopnjo integritete, ki se zaveda, da je etično uporništvo izredno pomembno.

žvižgači-prijavitelji-ebonitete-si

Celoten pregled slovenskih akterjev na področju žvižgačev

V proces priprave besedila zakona so bili vključeni deležniki iz zasebnega ter javnega sektorja, neodvisne institucije, kot so Komisija za preprečevanje korupcije ter civilna družba Center za zaščito žvižgačev in Transparency International Slovenija. 

Komisija za preprečevanje korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) si prizadeva za krepitev pravne države, integritete, etičnosti in transparentnosti poslovanja kot temeljnih vrednost družbe. Več o viziji KPK si lahko preberete na povezavi “o komisiji/vizija”.

Center za zaščito žvižgačev

Center za zaščito žvižgačev predstavlja zaščito posameznikov, ki razkrijejo ali opozarjajo na kršitve predpisov in so zato deležni povračilnih ukrepov.

Žvižgač – Zaščita prijaviteljev nepravilnosti
Podjetje UGB d.o.o., ki upravlja s spletnim mestom »Žvižgač – Zaščita prijaviteljev nepravilnosti« omogoča vzpostavitev kanala za prijavo kršitev znotraj posamezne organizacije ter izpolnjevanje vseh zahtev Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Vsled zapisanega je ena izmed prednosti omenjene družbe ta, da poleg sodelavcev specialistov za določeno področje, nudi tudi sodelovanje z vodilnim podjetjem za izdelavo programske opreme »Whistleblower Software ApS« iz Danske. Le-ta omogoča enostavno oddajo anonimne prijave s strani prijavitelja.

Ministrstvo za pravosodje

Na Ministrstvu za pravosodje opravljajo naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava.

Več podrobnosti si lahko preberete na povezavi »o ministrstvu«.

Inšpektorati, Informacijski pooblaščenec

Za izvajanje zakona bodo poleg KPK, subjektov javnega in zasebnega sektorja, pristojni tudi drugi organi (inšpektorati, Informacijski pooblaščenec).

Zakaj žvižgači predstavljajo izjemno pomembno vlogo pri zagotavljanju transparentnosti ter odkrivanju in preprečevanju različnih nepravilnosti znotraj delovanja neke organizacije in organa?

Tako imenovani žvižgači ali etični uporniki veljajo za osebe, katerih etični in moralni standardi so zelo visoki.

Gre za osebe, ki so pripravljene skupno dobro neke organizacije postaviti pred lastne interese in vprašljive interese kršiteljev. Potrebno se je zavedati, da je naloga žvižgača težka, nezavidljiva in da velikokrat občutijo nemoč, dvom, strah, nelagodje itd.

etični-moralni-standardi-žvižgača-ebonitetesi

Kljub tem občutkom jih vodi etično uporništvo, zato se odločijo razkriti informacije o nepravilnostih, ki imajo izjemno težo v boju za krepitev tako integritete kot tudi pravne države pa tudi boju proti korupciji in vsem ostalim nepravilnostim.

Vsled napisanega velja, da žvižgači predstavljajo izjemno pomembno vlogo pri zagotavljanju transparentnosti ter odkrivanju in preprečevanju različnih nepravilnosti znotraj delovanja neke organizacije in organa.

Kljub pomembnosti obstoja žvižgačev in njihove zaščite zoper povračilnih ukrepov, pa izraz žvigaštvo spremlja negativna konotacija. Na slab sloves žvigaštva opozarja tudi Albert Nabernik, pomočnikom vodje Službe za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije.

Do problematike odnosa do žvigaštva, se je opredelil tako:

“Če želimo spremeniti odnos do žvižgaštva, bomo morali več naporov vložiti v izobraževanje in osveščanje zaposlenih. Sodelovati bi moral tudi vodstveni kader z zglednim ravnanjem in visoko mero strokovnosti.”

Več o žvigačih si lahko preberete v zapisu “Žvižgači – pogumni ljudje v nezavidljivih situacijah”.

Kateri pravni subjekti v javnem in zasebnem sektorju so dolžni vzpostaviti prijavne poti?

prijavne-poti-pravni-subjekt-ebonitetesi

Prijavne poti so dolžni vzpostaviti vsi pravni subjekti v javnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi, prav tako tudi vsi subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom. 

Prav tako so prijavne poti dolžni vzpostaviti vsi pravni subjekti v zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi, ki imajo obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za izvedbo prijave kršitve in postopkov za notranjo prijavo ter za nadaljnje ukrepanje.

Pri tem si lahko subjekti v zasebnem sektorju s 50 do 249 zaposlenimi delijo sredstva za prejemanje prijav in za vse preiskave, povezane s prijavo.

Kakšni so predvideni roki za vzpostavitev prijavnih poti?

Predvideni roki za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo od 50 do 249 delavcev oziroma predvidena vzpostavitev linije za prijavo kršitev mora biti urejena do 17. 12. 2023.

Medtem, ko so predvideni roki za vzpostavitev prijavnih poti so za pravne subjekte, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev, načrtovani za prehodno obdobje – 60 dni od uveljavitve zakona.

Kakšne kanale za prijavo nepravilnosti bo pravni subjekt dolžan vzpostaviti?

Pravni subjekt bo dolžan vzpostaviti varne kanale za izvedbo prijave, ki obenem zagotavljajo popolno zaščito zaupnosti identitete tako prijaviteljev oziroma žvižgačev, kot tudi vseh tretjih oseb, omenjenih v prijavi. Pravni subjekt bo prav tako moral poskrbeti, da nepooblaščene osebe ne bodo imele dostopa do upravljanja varnih kanalov.

Pravni subjekt bo moral določiti kanale, ki omogočajo ustno ali pisno prijavo, pa tudi kombinacijo ustne in pisne prijave. Hkrati bo pravni subjekt moral imenovati zaupnika za prejem in obravnavno prijav. Dodatno zagotoviti izdajo potrdila o prejemu prijave, ki ga je potrebno v roku 7 dni poslati prijavitelju.

Pravni subjekt bo moral upoštevati časovni okvir za zaključitev obravnave prijave. Ta bo omejen na maksimalno 3 mesece od dneva prejetja prijave. V kolikor obravnava ni zaključena v predvidenem roku 3 mesecev, se o tem obvesti prijavitelja. 

[ZANIMIVOST]: V raziskavi ”Svetovni barometer korupcije 2021” (GCB) , ki jo je izvedla Transparency International za Evropsko Unijo, je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se ljudje ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. 

V kolikor vas ta tema podrobneje zanima, vas vabimo, da si preberete izvorni dokument, ki ga je v 2021 izdala Transparency international z naslovom “Citizens’ views and experiences of corruption”.

Vabljeni k branju zapisa:

 

Delovno okolje mora temeljiti na etiki, integriteti in vrednotah. Iz tega razloga je potreba po spodbujanju prijavljanja kršitev in nepravilnosti znotraj posamezne organizacije nujno potrebna. Zaznane nepravilnosti je potrebno primerno obravnavati, prijavitelje (t. i. žvižgači) pa pred povračilnimi ukrepi zaščiti z Zakonom o zaščiti prijaviteljev –  ZZPri

Podobne teme

poslovna-statistika-mesec-jun-2024-ebonitetesi
Vpogled v podatke: začete in zaključene blokade, vpisi in izbrisi ter začeti in končani insolvenčni postopki....
3. julija, 2024
bonitetna-analiza-poslovanja-podjetja-ebonitetesi
Bonitetna analiza poslovanja podjetja vam omogoča vpogled v poslovanje vsakega poslovnega partnerja, s čimer lahko bistveno omejite tveganje neplačila....
10. avgusta, 2021
kako-so-poslovali-partnerji-2023
Ekipa EBONITETE.SI smo za naše naročnike sistematično in analitično obdelali finančne podatke iz zadnjih bilanc slovenskih poslovnih subjektov....
10. maja, 2023
certifikat-financne-zanesljivosti-premium-ebonitetesi
Certifikat finančne zanesljivosti predstavlja potrdilo o finančni zanesljivosti elitne skupine gospodarskih subjektov v Sloveniji....
16. maja, 2024
poslovna-statistika-julij-2023-ebonitete.si
Vpogled v podatke: začete in zaključene blokade, vpisi in izbrisi ter začeti in končani insolvenčni postopki....
2. avgusta, 2023
rok-revidirana-porocila-2022-ebonitete.si
Družbe zavezane k reviziji, preiskavi oziroma konsolidaciji (razen zavezanci s poslovnim letom, različnim od koledarskega) imajo oziroma imate do ...
9. avgusta, 2023