Vojna v Ukrajini je pretresla finančne trge ter močno povečala negotovost vezano na popandemično okrevanje svetovnega gospodarstva.
Oddelek za ekonomske raziskave v kreditni zavarovalnici Coface ugotavlja, da se je situacija v svetu, glede na predhodne analize, močno spremenila, kar enako velja tudi za tveganja. Posledično bo v prihodnje za vse subjekte še toliko večjega pomena celovito in učinkovito upravljanje s tveganji.
V nadaljevanju so, po posameznih poglavjih, s strani Coface predstavljeni pomembnejši vidiki globalnih posledic zaradi rusko-ukrajinskega konflikta, na samem koncu prispevka pa je podan tudi naš pogled na posledice in tveganja za slovensko gospodarstva.
Rusko-ukrajinski konflikt bi lahko povzročil krčenje trga energentov in primarnih proizvodov
Na dan, ko se je začela ruska invazija na Ukrajino, so finančni trgi po vsem svetu strmo padli, cene nafte, zemeljskega plina, kovin in prehrambenih surovin pa poskočile. Po nedavnih dogodkih so cene nafte brent prvič po letu 2014 presegle 100 dolarjev, medtem, ko so cene plina na evropskem vozlišču TTF 4. marca poskočile na takrat rekordnih 192 EUR.
Visoke cene primarnih proizvodov so bile že predhodno prepoznane kot tveganja, ki bi lahko zavrla okrevanje, s stopnjevanjem rusko-ukrajinskega konflikta pa se povečuje verjetnost, da bodo cene primarnih proizvodov ostale na višji ravni še precej dlje.
Poleg tega stopnjevanje konflikta še dodatno krepi nevarnost dlje trajajoče visoke inflacije, s tem pa tudi tveganje stagflacije ter socialnih nemirov v razvitih državah, pa tudi tistih, ki so šele v vzponu.
Ranljivost avtomobilskega, prometnega in kemičnega sektorja
Avtomobilski sektor je bil že v času pandemije koronavirusa obremenjen zaradi raznovsrtnih pomanjkanj ter visokih cen primarnih proizvodov in surovin (kovina, polprevodniki, kobalt, litij, magnezij…).
Ruska invazija povzroča dodatne negotovosti, saj ukrajinske avtomobilske tovarne oskrbujejo največje avtomobilske proizvajalce v zahodni Evropi. Povrhu vsega so nekateri že napovedali zaustavitev delovanja tovarn v Evropi, spet drugi obrati po svetu pa že načrtujejo izpade zaradi pomanjkanja čipov.
Na udaru tudi letalski prevozniki in podjetja za pomorski tovorni promet
Obvladovanje stroškov letalskih prevoznikov je bilo oteženo že zaradi same pandemije, saj so bili prihodki zaradi tega veliko manjši, kot sicer. Sedaj pa se letalski prevozniki dodatno soočajo še z višjimi stroški goriva, pri čemer po nekaterih ocenah le-ti znašajo tretjino skupnih stroškov.
Dodatno morajo letala po novem, zaradi vojne v Ukrajini, uporabljati daljše poti, saj so evropske države, ZDA in Kanada zaprle zračni prostor za ruske letalske prevoznike. Ob tem je Rusija že uvedla enak povračilni ukrep za evropske in kanadske lete. Daljše poti posledično pomenijo višje stroške.
Posledice bodo opazne tudi pri železniškem tovornem prometu, saj evropskim podjetjem ni dovoljeno poslovati z ruskimi železnicami, posledica tega bodo najverjetneje motnje v tovornem prometu med Azijo in Evropo, ki prečka Rusijo.
Podražile bi se naj tudi surovine za petrokemične proizvode. Naraščajoče cene zemeljskega plina bo vplivala na trge gnojil, s tem pa tudi na celoten agroživilski sektor.
Rusiji grozi globoka recesija
Po lanskoletnem okrevanju, v letu 2022 ruskemu gospodarstvu grozijo ogromne težave in zdrs v globoko recesijo. Posledično je Coface popravil svojo predhodno napoved ruskega BDP za 2022, pri čemer posodobljena napoved po novem znaša -7.5%.
Poslabšanju napovedi BDP je logično sledilo tudi poslabšanje bonitetne ocene oz. ocene tveganja države, pri čemer je Coface oceno tveganja Rusije znižal z B (dokaj visoko) na D (zelo visoko).
Sankcije zahoda so usmerjene predvsem proti največjim ruskim bankam, ruski centralni banki, ruskim državnim vrednostnim papirjem, izbranim ruskim javnim funkcionarjem in oligarhom. Poleg tega pa sankcije vključujejo še nadzor oz. prepoved izvoza visokotehnoloških komponent v Rusijo.
Vsi ti ukrepi so povzročili znaten negativni pritisk na ruski rubelj, ki je uvodoma močno padel, obenem pa bodo le-ti sprožili rast inflacije cen življenjskih potrebščin.
Največjim tveganjem izpostavljena prav evropska gospodarstva
Evropa je regija, ki je zaradi svoje odvisnosti od ruske nafte in zemeljskega plina najbolj izpostavljena posledicam vojne v Ukrajini. V času priprave te analize je cena soda nafte brent že presegla 125 USD. Medtem pa terminske pogodbe z zemeljskim plinom že nakazujejo, da naj bi cene trajno presegale 150€/Mwh.
Vsled tega Coface napoveduje, da bo inflacija v letu 2022 porasla za najmanj 1,5 odstotne točke. To bi lahko zmanjšalo potrošnjo gospodinjstev, skupaj s pričakovanim upadom poslovnih naložb in izvoza, pa bi se lahko rast BDP zmanjšala za eno odstotno točko.
Coface dodatno ocenjuje, da bi popolna prekinitev pritoka ruskega zemeljskega plina v Evropo v letu 2022 povečala nabavno vrednost za 4 odstotne točke. S tem bi se letna rast BDP približala stopnji 0, lahko pa bi se obrnila celo v negativno območje, kar je odvisno od uravnavanja povpraševanja.
Uvožena inflacija in motnje svetovne trgovine ne bosta prizanesli nobeni regiji
Gospodarske posledice bodo preostali deli sveta občutili predvsem prek dviga cen primarnih proizvodov, kar bo še dodatno okrepilo inflacijske pritiske.
Še posebej bodo, zaradi visokih cen primarnih proizvodov, prizadeti neto uvozniki energentov in živilskih proizvodov. V kolikor se bo konflikt stopnjeval, bo prihajalo tudi do precejšnjih motenj v oskrbi. Dodatno bo upad povpraševanja iz Evrope upočasnjeval svetovno trgovino.
Posledice bodo v azijsko-pacifiški regiji skoraj nemudoma občutili prek višjih uvoznih cen (zlasti cen energentov), pri čemer so številna gospodarstva v regiji neto uvozniki energentov (na čelu s Kitajsko, Japonsko, Indijo, Južno Korejo, Tajvanom in Tajsko).
Zaradi omejenih trgovinskih in finančnih povezav Severne Amerike z Rusijo in Ukrajino, bo vpliv konflikta tam mogoče zaznati predvsem “po zaslugi” cenovnega kanala ter upočasnitve evropske rasti. Kljub napovedani upočasnitvi gospodarske rasti in višji inflaciji, pa v Coface ne pričakujejo, da bi nedavni geopolitični dogodki v tej fazi izničili monetarno politiko v Severni Ameriki.
Vsebina je povzeta po Coface-ovi ekonomski publikaciji, ki je skupaj s podrobnejšimi pojasnili na voljo tukaj: Rusko-ukrajinski konflikt: pred nami je stagflacija – Publikacije | Coface PKZ zavarovalnica
Posledice in tveganja za slovensko gospodarstvo
Vsled vsega zapisanega lahko povzamemo, da bomo posledice rusko-ukrajinskega konflikta, v obliki povišane inflacije in povečanih tveganj, čutili tudi v Sloveniji. Govora je predvsem o:
- dvigu cen energentov,
- dvigu cen surovin in polproizvodov ob sočasnem pomanjkanju le-teh v določenih dejavnostih
- dvigu cen končnih izdelkov (kot posledica prejšnje točke)
- dvigu cen živil
Vse navedeno se že odraža v slovenskem gospodarstvu, saj določena podjetja, zaradi dviga vhodnih cen s strani dobaviteljev, ne morejo izpolniti svojih pogodbenih obveznosti napram naročnikom, ker obstoječe pogodbe predvidevajo predhodno dogovorjene končne cene, ki pa nimajo vkalkuliranega tako drastičnega dviga vhodnih cen.
Tako obstaja verjetnost, da bodo določena podjetja, ki proizvajajo/prodajajo izdelke z nizko dodano vrednostjo in z majhno razliko v ceni (RVC), v prihodnje imela velike težave, v kolikor svojih povišanj vhodnih cen ne bodo sposobna (v celoti ali vsaj deloma) prevaliti naprej. Navedeno še izraziteje velja za podjetja, ki delujejo v energetsko intenzivnih panogah in jih poleg dviga cen surovin ter polproizvodov, dodatno bremeni še dvig cen energentov.
V primeru podjetij opredeljenih v zgornjem odstavku posledično ne gre izključiti možnosti, da bo v prihodnje prihajalo do prenehanj poslovanj oz. začetkov insolvenčnih postopkov.
Prav zato je dandanes, bolj kot kadarkoli prej, pomembno, da vsi skupaj redno in celovito spremljamo bonitete svojih poslovnih partnerjev.
Imate na to temo kakršnokoli dodatno vprašanje? V tem primeru vas vabimo, da z nami stopite v stik prek e-maila info@ebonitete.si ali nas pokličete na 08 2003 880.
