Ob pravem trenutku do pravih podatkov = VAŠ USPEH
27. maja, 2022

Oceni članek

Ocena: 4.3 / 5. 10

Porast insolventnosti med podjetji v srednji in vzhodni Evropi

Insolventnost je v regiji Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) v zadnjih 2 letih odvisna od različnih gospodarskih razmer, podpornih ukrepov in pravnih sprememb.
Deli s prijatelji

Insolventnost je v regiji Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) v zadnjih 2 letih odvisna od različnih gospodarskih razmer, podpornih ukrepov in pravnih sprememb.

Pojav pandemije Covid-10 je sprožila gospodarsko recesijo in blokade ter s tem povzročila zaskrbljenost ne le za makroekonomsko dejavnost, temveč tudi plačilno likvidnost podjetij.

 V letu 2019 se je rast v Srednji Evropi povečala za 4%, a se je nato v letu 2020 zmanjšala za 4%.

Tako so v letu 2020 vse države Srednje in Vzhodne Evrope zabeležile recesijo, od -8,1% na Hrvaškem (močan upad prihodkov iz naslova turizma, ki predstavlja precejšen delež BDP države), do manjšega padca v višini -0,1 %, zabeleženega v Litvi.

Kriza je vlade prisilila, da so uvedle ukrepe v znak podpore gospodinjstvom in podjetjem.

V zvezi z ukrepi so vključevali moratorije na vloge za insolventnost ter različne ukrepe za zmanjšanje posledic vpliva pandemije na likvidnostni položaj podjetij, da bi slednja rešili pred stečajem.

Ti ukrepi so med drugim vključevali oprostitve in odloge plačila davkov ter prispevkov za socialno varnost, sheme dopustov, posojila, subvencije in drugo finančno pomoč, jamstva, dodatna plačila plač zaposlenih ter olajšanje in poenostavitev različnih upravnih postopkov.

Zaradi obsežnih podpornih ukrepov leta 2020 se je v državah Srednje in Vzhodne Evrope zmanjšala plačilna nesposobnost podjetij, kar se  za tako veliko krizo, na prvi pogled, zdi  paradoksalno.

Največje zmanjšanje plačilne nesposobnosti so zabeležile Litva (-50,3 %), Latvija (-34,2 %) in Slovaška (-25,8%).

Pandemija je v 2022 še vedno prisotna, a so podjetja ustrezno prilagodila svoje poslovanje in dejavnosti, medtem ko so se v večini evropskih držav omejitve umirile.

Regionalna srednjeevropska rast se je leta 2021 povečala za 5,5 %, medtem ko naj bi letos izgubila zagon in dosegla 3,2 %.

Najšibkejšo rast bodo zaradi trgovinskih povezav z Rusijo zabeležile baltske države, prav tako pa bodo, zaradi neposrednih in posrednih posledic rusko-ukrajinske vojne, najverjetneje “trpele” tudi vse ostale države .

Z ukinjanjem ukrepov je v regiji Srednje in Vzhodne Evrope že prišlo do povečanja števila insolventnosti podjetij.

Z BDP tehtano povprečje v regiji, izračunano na podlagi dinamike insolventnosti v državah, je pokazalo kar 34,7-odstotno povečanje v letu 2021 v primerjavi z letom poprej (ko je znašalo +1,5 odstotka brez Poljske, kjer se je skupno število insolventnosti najbolj povzpelo zaradi novih postopkov). 

Statistični podatki v številnih državah potrjujejo, da so se, po upadu števila insolvenčnih postopkov podjetij v letu 2020, ti postopki v letu 2021 povečali in ponovno dosegli zabeleženo raven iz leta 2019.

Število insolvenčnih postopkov je bilo v 7 državah višje kot leto prej (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška). V petih državah pa se je število insolvenčnih postopkov zmanjšalo (Hrvaška, Estonija, Latvija, Srbija in Slovenija).

Medtem se je na Poljskem v letu 2021 število insolvenčnih postopkov skoraj podvojilo, vendar je k temu močno prispeval porast namenskih postopkov, ki so se izvajali v podporo podjetjem, katera so imela likvidnostne težave zaradi pandemije.

Čeprav naj bi bili ti ukrepi začasni, so veljali vse do konca leta 2021, ko so bili trajno implementirani v poljsko zakonodajo (podrobnosti o insolventnosti na Poljskem si lahko preberete v poročilu “Company insolvencies on the rise; stran 12).

Kljub takšnemu porastu je  stopnja insolventnosti na Poljskem, tj. delež celotnega števila postopkov v skupnem številu aktivnih podjetij, dosegla 0,06 %, kar pomeni, da je le 6 od 10 000 podjetij na Poljskem izvedlo uradne insolvenčne postopke.

Coface je v omenjeni publikaciji med drugim obravnaval tudi podatke o insolventnosti poslovnih subjektov v Sloveniji. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2021 začetih 679 insolvenčnih postopkov, medtem ko je stopnja insolventnosti v Sloveniji, tj. delež celotnega števila začetih postopkov v skupnem številu aktivnih subjektov, v letu 2021 dosegla 0,33 %.

Ob tem so bile veliko višje stopnje insolventnosti zabeležene v državah, kjer so postopki zaradi insolventnosti bolj “priljubljeni” – te stopnje so dosegle 1,61 % na Hrvaškem in 3,31 % v Srbiji.

Nominalne vrednosti so bile v regiji Srednje in Vzhodne Evrope še posebej različne, saj nanje niso vplivale le njihove gospodarske razmere, ampak tudi opredelitve insolventnosti v posameznih državah (s spremembami insolvenčne zakonodaje ali bolj razširjeno uporabo postopkov zaradi insolventnosti).

Konec podpornih ukrepov in vztrajajoče težavno okolje povzročata porast insolventnosti

Namere vlad, da odpravijo obsežne podporne ukrepe, so povzročile povečanje števila postopkov zaradi insolventnosti v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, kar je bilo tudi pričakovano.

Le-to se je že pokazalo na področju likvidnosti podjetij. Najnovejša raziskava o plačilih družbe Coface je namreč potrdila, da so se povprečni plačilni roki poljskih podjetij z 48 dni v letu 2020 povečali na 56,7 dneva v letu 2021.

Posledično so se plačilni zamiki približali ravni pred pandemijo, saj so leta 2019 dosegli 57,2 dneva. Poleg tega so svetovne gospodarske razmere povzročile zahtevnejše okolje za podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi. Gospodarsko okrevanje, ki se je začelo sredi leta 2020, je bilo nekako hitrejše od pričakovanega in je sprožilo hitro rastoče povpraševanje, zlasti v proizvodnem sektorju.

Dvignile so se tudi cene energentov, prevoznih sredstev ter različnih kovin in vložkov (sestavnih delov), ki se uporabljajo v proizvodnem procesu.

V primeru nekaterih sestavnih delov je pomanjkanje omejilo raven proizvodnje. Najbolj očiten primer so bili polprevodniki, ki so skupaj s pomanjkanjem drugih komponent povzročili zmanjšanje števila izmen in celo začasno zaprtje nekaterih obratov za proizvodnjo vozil različnih avtomobilskih znamk.

Posledično so višji stroški energije in goriva, ob sočasnem povišanju cen surovin (potrebnih za proizvodnjo), znatno vplivali na dobičkonosnost podjetij.

Hkrati podjetja niso bila povsem prepričana, ali je mogoče vsa omenjena povečanja stroškov prenesti na poslovne partnerje in končne kupce. Lahko bi namreč izgubila svoj tržni delež, če temu ne bi sledili tudi njihovi konkurenti.

Tovrstna globalna slika je veljala za podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope, predvsem zaradi njihove vključenosti v različne dobavne verige in zaradi gospodarske odprtosti ter intenzivnih trgovinskih povezav te regije z Zahodno Evropo.

Države z najvišjim deležem izvoza v BDP so Slovaška (93 % izvoza blaga in storitev v BDP), Slovenija (84 %), Madžarska (81 %), Estonija (81 %), Litva (80 %) in Češka (73 %). Ne glede na to, pa so tudi druge države, ki se v večji meri osredotočajo na domače povpraševanje, zaznale globalne izzive, ki vplivajo tako na zunanjetrgovinsko dejavnost kot na domača gospodarstva.

Vsebina je povzeta po Coface-ovi ekonomski publikaciji, ki je skupaj s podrobnejšimi pojasnili na voljo tukaj: Porast insolventnosti med podjetji v srednji in vzhodni Evropi.

Kako je z insolventnostjo slovenskih gospodarskih družb

Čeprav so mnogi strokovnjaki pričakovali porast števila insolvenčnih postopkov v Sloveniji v 2. polovici leta 2021, tega z aktualnimi statističnimi podatki trenutno ne moremo potrditi.

Zanimalo nas je število insolvenčnih postopkov med točno določeno vrsto pravne organiziranosti, tj. med gospodarskimi družbami v Sloveniji, zato smo v aplikaciji EBONITETE.SI (bonitete prijava) preverili število aktivnih gospodarskih družb v letu 2020 in 2021 in v enakem obdobju tudi delež gospodarskih družb v insolvenčnem postopku.
insolventnost-ebonitetesiUgotovili smo, da je bilo v letu 2020 aktivnih 72.785 gospodarskih družb, pri tem pa nad slednjimi začetih 1.117 insolvenčnih postopkov. Stopnja insolventnosti za gospodarske družbe v Sloveniji, tj. delež celotnega števila začetih insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi družbami v skupnem številu aktivnih gospodarskih družb, je v letu 2020 tako dosegla 1,53%, kar pomeni, da je kar 153 od 10.000 gospodarskih družb v Sloveniji izvedlo uradne insolvenčne postopke.

V letu 2021 smo beležili 72.600 aktivnih gospodarskih družb in 977 začetih insolvenčnih postopkov nad slednjimi. To pomeni, da je stopnja insolventnosti slovenskih gospodarskih družb (opredeljena v zgornjem odstavku) v letu 2021 dosegla 1,34%, kar pomeni, da je kar 134 od 10.000 gospodarskih družb v Sloveniji izvedlo uradne insolvenčne postopke.

Obenem lahko zaključimo, da je bilo v letu 2021 nad gospodarskim družbami začetih za 13% insolvenčnih postopkov manj, kot v letu 2020.

Vas zanima, ali je vaš obstoječi oz. bodoči poslovni partner insolventen? Ponujamo vam dostop za brezplačno testiranje aplikacije EBONITETE.SI, kjer lahko v vsakem trenutku preverite bonitetne ocene poslovnih partnerjev in s tem pridobite informacijo o tem ali vaš poslovni partner velja za finančno zanesljiv gospodarski subjekt.

Oceni članek

Ocena: 5 / 5. 1

Podobne teme

oddana-javna-naročila-ebonitete.si-javne-transakcije
Podrobnejši vpogled v javne transakcija oziroma v evidenco oddanih javnih naročil....
5. februarja, 2025
poslovna-statistika-ebonitete-januar-2025
Vpogled v podatke: začete in zaključene blokade, vpisi in izbrisi ter začeti in končani insolvenčni postopki....
5. februarja, 2025
prepoved-opravljanja-dejavnosti-ebonitetesi-
V tem zapisu bomo raziskali, kaj pomeni prepoved opravljanja dejavnosti, kdaj lahko nastopi, kakšne so posledice in kako se je...
29. januarja, 2025
preliminarna-bonitetna-ocena-2025-ebonitete.si
Preliminarna bonitetna ocena kot predogled nove bonitetne ocene za poslovno leto 2025....
22. januarja, 2025
podatki-o-podjetjih-posel-ebonitete.si
V sodobnem poslovnem okolju so podatki osnova uspešnega odločanja. Razumevanje trga, spremljanje podatkov o podjetjih in priprava na morebitna poslovna...
21. januarja, 2025
finančna-statistika-december-2024-ebonitetesi
Vpogled v podatke: neplačniki davkov FURS, nepredlagatelji REK obrazcev in nakazila v tvegane države....
15. januarja, 2025